<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>INFORMACIJSKA PODPORA ENOTNEMU OBMOČJU ELEKTRONSKIH PLAČIL V EU</dc:title><dc:creator>Kocbek,	Mihaela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobek,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>KLJUČNE BESEDE: plačilni sistem</dc:subject><dc:subject>elektronsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>elektronsko poslovanje</dc:subject><dc:subject>RaiffeisenNET</dc:subject><dc:subject>SEPA</dc:subject><dc:subject>evroobmočje</dc:subject><dc:subject>enotno območje plačil.</dc:subject><dc:description>Najnovejše pridobitve v oblikovanju naše civilizacije so nedvomno posledice razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter vse večje izenačenosti pri dostopu do storitev, ki nam jih ponuja svetovni splet. Vse več ljudi uporablja internet na vseh področjih. Tako danes skoraj ni več področja, ki uporabniku ni dostopen preko svetovnega omrežja — interneta. Z razvojem interneta je prišlo do nove »revolucije«, ki je prinesla spremembe na mnoga področja. Kljub temu da ga poznamo že desetletja, še vedno velja za izjemno hitro rastoče področje novih komunikacijskih storitev.

V diplomski nalogi sem predstavila elektronsko bančništvo kot eno izmed bolj zanimivih področij elektronskega poslovanja. Ugotovila sem, da ima e-poslovanje več prednosti kot slabosti, zato se njegova uporaba iz leta v leto rahlo zvišuje. 

Kot je razvidno iz diplomske naloge, je bil moj namen predstaviti elektronsko bančništvo za fizične osebe ter prikazati pomembnost le-tega danes in v prihodnosti. Pri tem sem se osredotočila na elektronsko bančništvo Raiffeisen banke in predstavila RaiffesenNET.

V nadaljevanju sem predstavila še projekt SEPA, ki bo kot celosten rezultat viden v bližnji prihodnosti. Projekt SEPA je v sklepnih fazah poenotenja evropskega plačilnega trga v 29 državah, ki naj bi omogočil večjo konkurenčnost in preglednost ter predvsem za končne uporabnike najpomembnejše poenostavil in pocenil uporabo plačilnih sistemov v tujini. Projekt SEPA si zagotovo zasluži širšo pozornost, pri čemer na svojo vlogo pri tem poleg bank ne smejo pozabiti niti država niti mediji. SEPA bo postala realnost le tedaj, ko bo za vsa plačila v evrih na območju EU obveljalo, da se bodo obravnavala kot domača plačila in bo odpravljena obstoječa diferenciacija med plačili znotraj nacionalnih meja in čezmejnimi plačili. 

Zavedanje o SEPI je v Sloveniji najnižje v Evropski uniji. Ironično pri vsem tem pa je, da smo tudi po priznanjih tujih strokovnjakov na samem vrhu po razvoju in uporabi sodobnih plačilnih tehnologij. SEPA je že delno odpravila »geografske« meje na področju plačil znotraj evroobmočja. Na tak način bo zagotovljena povezanost trga plačil in kot posledica tega večja gospodarska korist.

Ne vem, kako bodo banke videti čez dvajset let. Verjamem pa, da bodo precej drugačne od današnjih, drugačna bo tudi njihova informacijska podpora. Glede na to, kaj se dogaja v zadnjih letih, lahko mirno rečem, da bodo še bolj prilagojene strankam.</dc:description><dc:publisher>[M. Kocbek]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-02-11 20:39:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>13166</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.71</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10339356</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QT8ITOKX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
