<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Meritve parametrov okolja v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Jurgec,	Jožica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aberšek,	Boris	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: zvok</dc:subject><dc:subject>hrup</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>osvetljenost</dc:subject><dc:subject>meritve hrupa</dc:subject><dc:subject>osvetljenosti in temperature</dc:subject><dc:subject>šolski prostor</dc:subject><dc:description>V današnjem času lahko ugotovimo, da so učenci kljub navidezni otroški brezskrbnosti izpostavljeni različnim obremenitvam. Te so v času njihovega šolanja takšne, da zahtevajo iskanje vzročno-posledičnih povezav v neposredni praksi. Obremenjenost obsega psihofizične napore, ki so jim učenci izpostavljeni pri pouku. Zato se moramo zavedati, da je šolsko okolje pomemben ergonomsko-ekološki prostor, kjer se izvajajo vsi učno-vzgojni procesi. Obremenitve, ki se s tem pojavljajo, so tiste, na katere velikokrat niti ne pomislimo.
Tako se včasih niti ne zavedamo, da je težava pri branju teksta, če so premajhne črke, če je v učilnici neprimerna razsvetljava ali je prevelika delovna temperatura, mogoče celo prevelik hrup v prostoru. Tega pogosto niti ne zaznamo, saj se nam zdi delo v takšnih razmerah nekaj čisto normalnega. Dejansko pa ti pogoji vplivajo na preobremenjenost učenca, ki jo z različnimi obveznostmi samo še stopnjujemo.
Hrup je nedvomno dejavnik, ki v veliki meri vpliva na koncentracijo pri delu, zmanjša pa se tudi razumljivost komunikacije, ki je nujno potrebna pri delu in učenju. Učitelji in učenci so v šolskih prostorih po navadi izpostavljeni prevelikemu hrupu. Rezultati meritev, ki sem jih opravila v prostorih ob različnih situacijah, dokazujejo zgornjo trditev.
Glede na pravilnike in uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dnevna izpostavljenost hrupu ne presega zakonsko določenih mejnih vrednosti. V posameznih primerih pa bi lahko vrednost hrupa v daljšem časovnem obdobju vplivala na okvaro sluha ali na splošno počutje.</dc:description><dc:publisher>[J. Jurgec]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-02-28 22:28:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>13269</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 62(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17481480</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UGNPPI5P</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
