<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE IN KATOLIKOV DO DRUGAČNOSTI</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flere,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrič,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna distanca</dc:subject><dc:subject>Rimskokatoliška Cerkev</dc:subject><dc:subject>medkulturni dialog</dc:subject><dc:subject>medverski dialog</dc:subject><dc:subject>sprejemanje drugačnosti</dc:subject><dc:subject>odnos do drugih</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je obravnavana vloga Rimskokatoliške Cerkve pri problemu sobivanja ljudi in skupin z različno kulturo, različno religijo ali z različnimi nazori. Problem je obravnavan znotraj širšega konteksta vprašanj o vlogi religije pri medverskem in medkulturnem sožitju. V nalogi se dotikamo tudi razmerja med moralo in religijo, saj naj bi miroljubna narava in povezovalna zmožnost religije (ožje krščanstva in katolištva) bila ena izmed njenih pomembnih moralnih lastnosti. Srečamo se z različnimi, tudi nasprotujočimi si stališči o vlogi religije, krščanstva in katolištva. Po eni strani se religijo, krščanstvo in katolicizem pojmuje kot element, ki povezuje ljudi ne glede na etnično, razredno ali kakršnokoli drugo pripadnost, in kot dejavnik, ki v družbi krepi vrednote miru, ljubezni in skrbi za druge. Po drugi strani pa se srečamo s trditvami o religiji in konkretneje o krščanstvu ter katolicizmu kot dejavniku, ki ljudi razločuje glede na religijsko (ne)pripadnost, pri čemer niso redke misijonarske težnje in različne oblike nasilja. V nalogi so trditve o povezovalni vlogi religije empirično preverjene na podlagi podatkov iz svetovne raziskave vrednot (World Values Survey 1981-2008). Primerjava socialne distance, ki jo izražajo pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pripadniki pravoslavnih Cerkva, pripadniki islama ter posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, do posameznikov, ki kršijo religijske norme, in do pripadnikov druge religije med drugim pokaže, da: kristjani (katoliki in pravoslavci) ne izražajo socialne distance v najmanjših deležih; socialno distanco izražajo v najmanjši meri posamezniki, ki niso pripadniki nobene religije, in katoliki; bolj religiozni katoliki izražajo socialno distanco v večjem deležu kot manj religiozni katoliki.</dc:description><dc:publisher>[G. Kuhar]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-03-03 13:38:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>13308</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17906440</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GUXCPKB1</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
