<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRILAGODITEV TRŽNIH DEJAVNOSTI DRŽAVNIH MONOPOLOV PRAVILOM NOTRANJEGA TRGA EU</dc:title><dc:creator>Milošević,	Svetlana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>notranji trg EU</dc:subject><dc:subject>državni monopoli tržne narave</dc:subject><dc:subject>prepoved diskriminacije</dc:subject><dc:subject>izjeme po členu 106(2) PDEU</dc:subject><dc:subject>državni monopoli nad zdravili</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga »Prilagoditev tržnih dejavnosti državnih monopolov pravilom notranjega trga EU« predstavlja analizo usklajenosti ekskluzivnih nabavnih in prodajnih pravic državnih monopolov tržne narave s pravili notranjega trga Evropske unije.

Pravo Evropske unije v okviru splošne gospodarske pobude in razvoja tržne dejavnosti prepoveduje javno-pravnim subjektom tržnega značaja postavljanje nedovoljenih mej in zapiranje določenih delov notranjega trga. Da bi ti subjekti delovali skladno s pravili notranjega trga Evropske unije, mora biti njihovo delovanje prilagojeno na način, ki izključuje vsakršno diskriminacijo med državami članicami in omogoča potrošnikom v državi monopola dostop do proizvodov v pogojih poštene tržne konkurence. Sodišče Evropske unije je skozi sodno prakso dokazalo, da je delovanje zadevnih monopolov oblikovalo dve obliki prepovedane diskriminacije: diskriminacijo proizvodov, ki ne zahteva odprave s strani države dodeljenih ekskluzivnih pravic državnemu monopolu, zadostuje le identična obravnava domačih in tujih proizvodov, ter diskriminacijo tržnih subjektov držav članic, ki pa zahteva odpravo dodeljene izključne pravice, ker pravni akt, ki to pravico pridržuje domačim subjektom, s tem neposredno škoduje subjektom iz drugih držav članic glede izvajanja njihove gospodarske dejavnosti. V novejši sodni praksi, predvsem zadevi Rosengren, Sodišče Evropske unije krči možnost držav članic, da uporabljajo državne monopole za zasledovanje ciljev javnih interesov. Določeno ekskluzivno pravico pa lahko kljub temu, na podlagi pogojev iz člena 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi opravičimo in opredelimo za skladno z notranjim trgom Evropske unije. 

Diplomska naloga pa v zadnjem delu izpostavlja vključitev rešitev iz zadeve Hanner v slovenski nacionalni prostor in s tem prilagoditev slovenskega monopola nad prodajo cepiv pravilom notranjega trga Evropske unije.</dc:description><dc:publisher>[S. Milošević]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-05-04 08:21:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>13843</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4079147</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:4WYB0VKK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
