<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POGOSTOST JEZIKOVNIH NAPAK PRI OSNOVNOŠOLSKIH UČENCIH</dc:title><dc:creator>Šteflič,	Ksenija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rajh,	Bernard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>pravopis</dc:subject><dc:subject>oblikoslovje</dc:subject><dc:subject>jezikovne napake</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Pogostost jezikovnih napak pri osnovnošolskih učencih se v teoretičnem delu nahajajo strnjen pregled slovenskega pravopisa ter krajša opozorila na pravilnost nekaterih oblikoslovnih oblik. Sledi mu empirični del, kjer sem s preizkusi znanj preverjala ter ugotavljala, katere jezikovne napake se pri osnovnošolskih učencih najpogosteje pojavljajo, pri koliko starih učencih ter koliko se z višjo stopnjo izobraževanja morebiti izboljša jezikovna pravilnost ali pa ta ostaja nespremenjena.
Znanje sem primerjala glede na spol, razred in nivo testiranih učencev. 
Na podlagi rezultatov sem ugotovila, da je razdelitev učencev v nivoje smiselna, kajti učenci, ki so v prvem nivoju devetega razreda, so pravzaprav s svojim znanjem na nivoju šestošolcev; tisti, ki pa obiskujejo tretji nivo devetega razreda, so pa nekoliko bolje popravili jezikovne napake. Šestošolci, na primer, so še šibki glede jezikovnega znanja, vendar pa se s smotrno izbranimi, z raznolikimi in s privlačnimi vajami za pravopis in oblikoslovje ter tudi s spodbujanjem k natančnosti in vztrajnosti lahko pogoste napake pri učencih odpravijo.

Učenci skozi osnovnošolsko izobraževanje v okviru celovitega pouka slovenskega jezika in prav tako preko medpredmetnih povezav po svojih jezikovnih zmožnostih pri sprejemanju in tvorbi pisnih besedil usvajajo jezikovno znanje, vendar predvsem na ravni rabe. 
Mlad človek naj bi bil z uspešno sklenjeno osnovno šolo tudi jezikovno že izoblikovana osebnost.
Za doseganje tega cilja pa so potrebni temeljni pogoji, med katere spadajo poleg učiteljev slovenskega jezika tudi jezikovno usposobljeni in ozaveščeni razredni učitelji ter učitelji drugih predmetov.
Prav zaradi tega, kar pa je navsezadnje tudi samoumevno in logično, sem se odločila diplomirati s področja slovenskega jezika, kajti taka znanja bom potrebovala skozi vso svojo poklicno pot. Kadar koli bom v dilemi glede pravopisnih in drugih jezikovnih zakonitosti, se bom lahko zatekla k temu diplomskemu delu.</dc:description><dc:publisher>[K. Šteflič]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-05-22 15:36:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14051</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17654024</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XVONRO3S</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
