<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DRUŽINA IN SAMOVREDNOTENJE MLADOSTNIKOV</dc:title><dc:creator>Kladnik,	Damjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lepičnik-Vodopivec,	Jurka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bakračevič,	Karin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samovrednotenje</dc:subject><dc:subject>pomen družine</dc:subject><dc:subject>vzgoja</dc:subject><dc:subject>odnosi v družini</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava družino in samovrednotenje mladostnikov. Kadar se posameznik vrednoti negativno, se zavrača in ima do sebe slabši odnos kot tisti, ki se ceni in vrednoti pozitivno. Pri samovrednotenju gre torej za vrednostno obarvana stališča, ki jih posameznik zavzame do sebe in svojih sposobnosti, vse to pa pomembno vpliva na kvaliteto njegovega življenja, še posebej pa na njegovo zdravje, notranje zadovoljstvo, opravljanje nalog, postavljanje in doseganje ciljev ter kvaliteto odnosov z drugimi. Življenje znotraj družine je eden izmed prvih in najosnovnejših krajev razvoja samovrednotenja, tu se namreč zarišejo njegove najbolj osnovne in trajne smernice, s katerimi potem človek vstopi v odnos s širšo skupnostjo in družbo. Tudi mladostniki so vključeni v sistem družine in njihovo samovrednotenje lahko razumemo le, če jih dojemamo kot del tega sistema, saj je odvisno od tega, kako starši izpolnjujejo družinske naloge, še posebej od odnosov, načina vzgoje, pravil in komunikacije znotraj njihove družine. Teoretičnemu delu diplome sledi empirični del. Podatke smo zbirali na vzorcu 120 mladostnikov. Preverili smo, ali obstajajo razlike v višini splošnega samovrednotenja pri mladostnikih in v njihovih osebnih izkušnjah z odnosi in razmerami doma glede na nekatere neodvisne spremenljivke. Prav tako smo želeli raziskati, ali ima družina res tako velik vpliv na samovrednotenje mladih, kot ji ga pogosto pripisujemo. Ugotovili smo, da če so odzivi staršev pretežno pozitivni, potem se mladi pozitivno vrednotijo, ob nenehnih negativnih odzivih in izkušnjah v družini pa se vrednotijo negativno oziroma težje razvijejo pozitivno samooceno. Starši so torej izjemni kreatorji mladih osebnosti, zato je pomembno, da vedo, kako jim naj v času, ki ga imajo na voljo, najbolje pomagajo razviti in okrepiti občutek lastne vrednosti, kar bo pomembno pripomoglo k njihovi boljši kvaliteti življenja.</dc:description><dc:publisher>[D. Kladnik]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-06-06 17:54:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14300</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.362.1-055.52-055.62(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17803016</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FYKEQFIN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
