<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UVAJANJE ELEKTRONSKE TEHNOLOGIJE ZA SISTEM ZBIRANJA MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV V SNAGI D.O.O.</dc:title><dc:creator>Naglič,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vuk,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-	ravnanje z odpadki
-	identifikacijska tehnologija
-	ločevanje odpadkov
-	zakonodaja</dc:subject><dc:description>Nastajanje odpadkov je, še posebej v zadnjih dveh desetletjih, velik problem in to ne le zaradi velikega razmaha različnih gospodarskih dejavnosti, temveč tudi zaradi našega načina življenja, ki je prilagojen porabniški družbi, v kateri z neodgovornim ravnanjem znatno prispevamo k njihovemu nastajanju. 

Slovenska gospodinjstva vsako leto "proizvedejo" več kot 800.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa letno nastaneta dve milijardi ton odpadkov. Količina odpadkov v razvitih državah sicer še narašča, vendar se odnos do njih spreminja. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se s sicer urejenih, okolju prijaznih odlagališč, vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v zopet koristne surovine, kompost ali gorivo. Pri tem procesu preobrazbe odpadkov lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da ločeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja Evropske unije, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih, kar je bilo še v bližnji preteklosti prevladujoči način ravnanja s komunalnimi odpadki.

Slovenija se je s celotno okoljsko problematiko začela resneje ukvarjati šele s pripravami na vstop v Evropsko unijo, iz potrebe, ki jo je imela po prilagoditvi njeni zakonodaji. Danes je gospodarjenje z odpadki velikega pomena, saj zmanjšuje obremenitev okolja in omogoča koristno uporabo surovin ter energije. Evropska direktiva narekuje, da je potrebno do leta 2020 iz toka komunalnih odpadkov izločiti in reciklirati polovico vseh proizvedenih odpadkov iz gospodinjstev. Glavni problem, ki se zastavlja, je, kako te cilje učinkovito izpolniti. 
Države Evropske unije, ki so na tem področju do sedaj storile največ, so za doseganje teh ciljev uporabljale inovativne sisteme zbiranja odpadkov, ki bazirajo na identifikacijski tehnologiji in v najboljši meri stimulirajo uporabnike k ločevanju odpadkov na izvoru.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-06-08 08:44:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14334</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 6700051</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EXGYPFAY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
