<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OTROKOV GOVORNI RAZVOJ IN ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU - IZKUŠNJE VRTCA GORIŠNICA</dc:title><dc:creator>Maltarič,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erženičnik-Pačnik,	Marjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:subject>razvoj govora</dc:subject><dc:subject>poučevanje tujega jezika v predšolskem obdobju</dc:subject><dc:subject>besedni zaklad.</dc:subject><dc:description>Otrokov govorni razvoj v prvih mesecih in tudi letih življenja je pomemben za njegovo kasnejšo govorno kompetentnost in tudi za njegovo socializacijo. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene teorije govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja ter dejavnosti za spodbujanje govornega razvoja.
Glede na to, da je predšolski otrok izredno elastičen in sugestibilen, postaja v predšolskem obdobju poučevanje tujega jezika vse pogostejše, zato sem v drugem delu predstavila prednosti in slabosti poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju, pregled stanja poučevanja tujega jezika v Evropi in drugod po svetu in izkušnje poučevanja tujega jezika/angleščine v vrtcu Gorišnica.
V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimal besedni zaklad otrok vrtca Gorišnica v materinščini in v tujem jeziku/angleščini. Osredotočili smo se na to, kakšen je besedni zaklad otrok, ki obiskujejo angleške urice prvo, drugo in tretje leto; ali imajo otroci drugega razreda osnovne šole Gorišnica, ki so v vrtcu obiskovali urice tujega jezika — angleščina, bolje razviti besedni zaklad v materinščini in tujem jeziku od otrok, ki te možnosti v predšolskem obdobju niso imeli. Ugotavljamo tudi, kakšne so razlike med starši in vzgojitelji o mnenju poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju, kakšne so po njihovem prednosti in kakšne so slabosti poučevanja tujega/drugega jezika ter katera starost se jim zdi primerna za poučevanje tujega jezika.
 V empiričnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neekspirimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice s štajerskega območja in starši otrok vrtca Gorišnica pri OŠ. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Zbrani podatki so podani v tabelah. Analiza rezultatov je pokazala, da večji delež staršev navaja kot primerno obdobje za začetek poučevanja tujega jezika od 3. leta dalje, vzgojiteljice pa menijo, da je primerno začeti s poučevanjem tujega jezika od 4. leta dalje. Prav tako so starši v večjem odstotku mnenja, da bi moral tuji jezik postati del kurikula in da bi morale strokovne delavke za poučevanje tujega jezika v vrtcu pridobiti dodatno strokovno znanje. Pri analizi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo deklice bolje razviti besedni zaklad od dečkov tako materinščini kot tudi v tujem jeziku. Otroci, ki obiskujejo angleške urice tretje leto, oblikujejo stavke v tujem jeziku. Otroci, ki so v vrtcu obiskovali angleščino, so v povprečju poimenovali več živali od tistih, ki angleščine v vrtcu niso imeli, vendar pa je njihovo znanje oziroma poimenovanje živali v tujem jeziku kljub temu neprimerljivo z otroki iz vrtca Gorišnica.</dc:description><dc:publisher>[N. Maltarič]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-06-22 11:35:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14594</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17769992</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UHEAKRWD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
