<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VREDNOTENJE PODJETIJ NA PRIMERU LUKE KOPER</dc:title><dc:creator>Dujc,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan Jan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>kazalniki</dc:subject><dc:subject>modeli</dc:subject><dc:subject>tržna vrednost</dc:subject><dc:subject>Luka Koper</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga zajema tematiko vrednotenja podjetij. Vključuje tradicionalne kazalnike uspešnosti poslovanja podjetij in sodobne modele vrednotenja podjetij. Tradicionalni kazalniki nam pomagajo razumeti poslovanje podjetja le, če jih primerjamo z relevantnimi drugimi kazalniki. Tradicionalni koncepti se ozko usmerjajo na poslovna dogajanja v preteklosti, težko pa je z njimi napovedovati prihodnost. Sodobni modeli vrednotenja podjetij pa temeljijo na pričakovanih koristih, ki jih bo dobil lastnik podjetja. Na podlagi sodobnih modelov vrednotenja podjetij ter s pomočjo diskontnega faktorja ugotavljamo končno »tržno« ceno podjetja. Modele sem implementiral na primeru podjetja Luka Koper. Luka Koper je podjetje, ki se ukvarja z logističnimi storitvami in je eno vodilnih podjetij v obalno-kraški regiji. S pomočjo tradicionalnih kazalnikov ugotavljam, da je kombinacija gospodarske krize, ki je vplivala na zmanjšanje povpraševanja po pretovornih storitvah in investicijske politike, ki je povečala ciklus zadolževanja - povzročila, da je Luka Koper v zadnjem obdobju dosegala zelo slabe rezultate. To pa še ne pomeni, da bo podjetje v prihodnosti poslovalo z negativnim poslovnim izidom. Izrazita negativna gibanja v gospodarsko vodilnih državah so se konec leta 2009 omilila, vendar so napovedi za leto 2010 dokaj zadržane in previdne. Pričakovati je postopno okrevanje svetovnega gospodarstva in s tem tudi povpraševanje po pretovornih storitvah. Sodobni modeli vrednotenja nam prikažejo različne tržne vrednosti podjetja. V nalogi sem izbral tri modele, in sicer: DCF, EVA in CFROI. Najbolj primerna vrednost Luke Koper je pridobljena z modelom CFROI in sicer v višini 898.619.110 EUR. Takšna vrednost je po mojih ocenah najbolj realna tržna vrednost Luke Koper. V zaključku naloge ugotavljam, da je najprimernejši sodobni model vrednotenja na primeru Luke Koper model CFROI.</dc:description><dc:publisher>[T. Dujc]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-07-01 15:43:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14740</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10439708</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DO75ZQNK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
