NASTANEK IN ZAČETEK DELOVANJA NOVE OBČINEMedved, Anja (Avtor) Grafenauer, Božo (Mentor) lokalna samoupravaobčinaustanovitev občineZakon o lokalni samoupraviV Sloveniji je kot temeljna samoupravna lokalna skupnost opredeljena občina, ki je po naši zakonski ureditvi tudi edina »obvezna« samoupravna lokalna skupnost. Vlogo, položaj in ureditev lokalne samouprave določa država z zakonodajo. Odločanje o skupnih zadevah javnega pomena znotraj občine pa mora biti avtonomno, neodvisno od državne oblasti (seveda pa v okviru zakonodaje). Poleg ustave sta za normativno ureditev občine najpomembnejša še dva zakona, in sicer Zakon o lokalni samoupravi in pa Evropska listina lokalne samouprave. Med najpomembnejše elemente, ki opredeljujejo občino, lahko štejemo: prostorsko zaokroženost območja (osnovni gradnik vsake občine so naselja), sposobnost zadovoljevanja skupnih potreb in interesov prebivalcev na tem območju in pa minimalno število prebivalcev občine, ki mora biti takšno, da omogoča izvajanje lokalne samouprave v funkcionalnem smislu. Sam postopek ustanovitve občine predstavljajo tri glavne faze, in sicer: • predhodni postopek, • zakonodajni postopek in • postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Predhodni postopek zajema izvedbo posvetovalnega referenduma, na podlagi katerega bi se naj ugotovila prava volja prebivalcev glede ustanovitve nove občine oziroma glede spremembe območja občine. Sledi zakonodajni postopek, posledica katerega je sprejetje Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Zadnjo fazo predstavlja postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Ta faza je namenjena izvolitvi oziroma imenovanju vseh organov občine in pa sprejetju vseh aktov, potrebnih za delovanje občine. Ko je postopek ustanovitve občine končan, je potrebno razdeliti še skupno premoženje občin (to seveda ne velja v primeru, ko se združi dve ali več sosednjih občin — takrat se premoženje teh občin združi). Osnovo za delitev premoženja predstavlja premoženjska bilanca občine, v kateri občina izkazuje vrednost premičnih in nepremičnih stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pa pravice. V primeru, da nova in prejšnja občina ne porazdelita premoženja sporazumno, se premoženje razdeli na osnovi določb Zakona o lokalni samoupravi, ki v tem primeru natanko določa način razdelitve premoženja. Danes imamo v Sloveniji 210 občin. Od tega je 11 mestnih. Mestne občine se ustanovijo na območju mesta, zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja. Poleg navadnih oziroma vaških in mestnih občin pa zakon predvideva še tretjo vrsto občin, to so občine s posebnim statusom, ki se jim podeli, kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij, kot so gorska, obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in razvojno šibka območja. Vendar občin s posebnim statusom v Sloveniji trenutno še ni. Sicer pa smo bili v zadnjih 20-tih letih priča trem večjim spremembam občinske mreže. Prva se je zgodila leta 1995 in je bila posledica začetka reforme lokalne samouprave po osamosvojitvi RS. Takrat je bilo ustanovljenih 147 občin, ki so bile oblikovane na podlagi krajevnih skupnosti, ki so do tedaj predstavljale najpomembnejšo raven lokalne samouprave. Konec leta 1998 je sledila druga večja sprememba občinske mreže. Takrat je Državni zbor z dvema spremembama Zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij povečal število občin iz 147 na 192. leta 2002 pa je bila ustanovljena še 193. občina. Zadnja sprememba pa se je zgodila leta 2006, ko so najprej marca tega leta ustanovili 12 novih občin, junija pa še 5. Tako imamo torej skupaj 210 občin, od katerih pa prevladujejo predvsem manjše občine oziroma občine z 2000 do 5000 prebivalci.[A. Medved]20102010-07-05 14:34:33Diplomsko delo14773UDK: 34(043.2)COBISS_ID: 4110891NUK URN: URN:SI:UM:DK:HS0X1GEOsl