<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OSEBNI STEČAJ</dc:title><dc:creator>Antolinc,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokotec - Novak,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>insolventnost</dc:subject><dc:subject>osebni stečaj</dc:subject><dc:subject>fizične osebe</dc:subject><dc:subject>odpust dolga</dc:subject><dc:subject>stečajni dolžnik</dc:subject><dc:subject>upnik.</dc:subject><dc:description>Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja. Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi povzročanje dodatnih dolgov.
Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske skupnosti.</dc:description><dc:publisher>[T. Antolinc]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-07-06 20:27:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>14791</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10360348</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FEWH5QZE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
