PRAVNA UREDITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTIOstrožnik, Sašo (Avtor) Grafenauer, Božo (Mentor) Krajevna skupnostPravna subjektiviteta krajevne skupnostiPravni statusSamoupravni družbeni odnosiOžji deli občineLokalna samoupravaObčinaDiplomska naloga govori o razvoju krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine od njihovih prvih zametkov po narodnoosvobodilni vojni, do njihove formalne uvedbe z ustavo leta 1963 in do sedanje pravne ureditve. Z osamosvojitvijo Republike Slovenje je prišlo do uvedbe lokalne samouprave. Po Zakonu o lokalni samoupravi, je občina postala temeljna samoupravna lokalna skupnost. Pravica občine je, da na svojem območju ustanovi ožje dele občine, kot so krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Ali bo občina ustanovila ožje dele občine je povsem odvisno od nje same. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil položaj krajevnih skupnosti drugačen. Tako imenovane komune so opravljale državne naloge na lokalni ravni, krajevne skupnosti pa so opravljale naloge lokalnega pomena, ki so služile zadovoljevanju potreb in interesov lokalnega prebivalstva. Posebej je prikazana problematika krajevnih skupnosti v zvezi s priznavanjem pravne osebnosti, katera je podkrepljena z dvema analizama sodnih odločb, in sicer z eno sodno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in z eno ustavno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V nadaljevanju diplomske naloge je prikazana pravna ureditev krajevnih skupnosti v Občini Zagorje ob Savi. Podrobneje so predstavljene njihove naloge, organizacija in način financiranja. Poleg tega je prikazan dejanski primer razpada krajevne skupnosti Senožeti-Tirna v krajevno skupnost Šentlambert in krajevno skupnost Tirna.[S. Ostrožnik]20102010-07-13 15:12:43Diplomsko delo14838UDK: 34(043.2)COBISS_ID: 4112939NUK URN: URN:SI:UM:DK:JW50AFFYsl