OBRT V SREDNJEVEŠKEM PTUJUKukovec, Albina (Avtor) Ravnikar, Anton (Mentor) srednji vekgospodarstvoPtujstatutobrtcehiZ mostom, mitnico, pravico do sejmov, cerkveno upravo in gradom je bil Ptuj v srednjeveškem obdobju pomemben kraj na slovenskem ozemlju. V srednjem veku je bil Ptuj cvetoče mesto, kjer so se križale poti mnogih trgovcev. Zraven trgovine je bila v mestih razvita tudi obrt. V manjših mestih, kot je bil Ptuj, je ta delovala predvsem za potrebe domačega prebivalstva. Na Ptuju je bila obrt za izvoz redka; v času nastanka statuta iz leta 1376 in iz leta 1513 je v mestu delovalo več kot 30 različnih obrti. Najpomembnejši obrtniki v srednjeveškem Ptuju so bili peki in mesarji, ker so skrbeli za prehrano ljudi v mestu. Da so oboji delovali brezhibno, se je v njihovo delovanje vmešaval tudi mestni svet. Tudi čevljarji in usnjarji so bili med pomembnimi obrtniki v srednjeveškem Ptuju. Dejavnost predelava kože oziroma izdelovanje izdelkov iz usnja je imela na Ptuju ugodne možnosti za razvoj. Med številčnejšimi obrtniki v srednjem veku so še nožar, jermenar, krznar, kovač, krojač, zidar in sodar. Na Ptuju so poleg teh obrti nastopali še eden ali dva zlatarja, mizar, kositer, tkalec, sedlar, steklar, lončar, tesar, brivec, barvar, žganjar in kuhar. Kmalu so se obrtniki začeli združevati v bratovščine, ki so bile v srednjeveškem Ptuju številčne. Iz teh bratovščin so se kasneje razvili cehi. Nekateri pa so nastali samostojno. Cehi, ki so sicer začeli nastajati v 14. in 15. stoletja, so bili pogosti v kasnejših obdobjih. Na Ptuju pa so delovali čevljarski, kovaški, krojaški, lončarski, mesarski in usnjarski cehi. [A. Kukovec]20102010-07-24 13:16:42Diplomsko delo14919UDK: 93/94(043.2)COBISS_ID: 17902856NUK URN: URN:SI:UM:DK:RNMUGNTGsl