UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOVBezjak, Aleš (Avtor) Bobek, Samo (Mentor) Bastič, Majda (Komentor) Bančne storitveodjemalcikomitentikomercialistie-bančništvospletno bančništvoelektronsko poslovanjeuvajanje.Banka je imela v svojem nastanku in zgodovinskem razvoju raznolike funkcije, od hranjenja takrat kovanega denarja, pa vse do funkcije financiranja. Predvsem raznovrstna ponudba bančnih storitev postaja danes, v obdobju številnih prevzemov, združitev in predvsem močne konkurence med bankami, vse bolj pomembna. V kolikor želi sodobna banka preživeti in uspešno poslovati na trgu, mora svojim komitentom ponujati celo paleto storitev in svoje stranke postavljati na prvo mesto ter jim zagotoviti dostop do najboljših storitev in izdelkov. Predvsem pa si morajo prizadevati, da bodo prihranki njihovih komitentov čim bolj varno naloženi. Zato banke pospešeno iščejo predvsem učinkovite rešitve pri uvajanju njihovih tržnih poti in razširitvi ponudbe bančnih storitev, kar jim omogoča tudi nova tehnologija, ki je v določeni meri spremenila organizacijske prijeme določenih bančnih storitev. Spletno bančništvo je banki ponudilo nove načine in poti komuniciranja ter možnost uvajanja novosti. Danes banka brez podpore elektronskega bančništva in predvsem spletnega bančništva ne bi mogla preživeti. Banka bi počasi začela izgubljati komitente, klasično poslovanje bi predstavljalo velike stroške, ki jih ne bi mogla minimizirati in tako bi izgubila konkurenčno prednost. Pogoj za uspeh je pripravljenost na hitro in konstantno prilagajanje spremembam na trgu, izkoriščanje novih priložnosti in prisluhniti željam komitentov. Banke, ki že poslujejo elektronsko, ugotavljajo, da bi svoje poslovanje lahko še pospešile in pocenile, če bi bilo več njihovih partnerjev pripravljenih na elektronsko poslovanje. Med ovirami za hitrejše uvajanje podjetja navajajo nerazvit domači trg, pomanjkanje ustrezno izobraženih kadrov, visoke stroške informacijske tehnologije, premalo uporabnikov posamezne storitve, nezaupanje, drago in nezanesljivo infrastrukturo ter pomanjkanje ustreznih zakonskih okvirov in družbenega konsenza za uveljavitev informacijske družbe. Ugotavljajo tudi, da bi zagotavljanje nekaterih infrastrukturnih rešitev na ravni države olajšalo uvajanje elektronskega poslovanja.[A. Bezjak]20102010-08-16 10:43:44Magistrsko delo/naloga15032UDK: 336.71COBISS_ID: 10443292NUK URN: URN:SI:UM:DK:TCC835ZYsl