PISMO V SLOVENSKI KRATKI PROZI OD 1899 DO 1930Kumprej, Mojca (Avtor) Čeh Steger, Jožica (Mentor) pismokratka prozafikcijanosilci pisemskega govoraženski pripovedni jaz.Pomembna vloga pisem je vidna v vseh zgodovinskih obdobjih od starega veka do današnjega obdobja, še posebno od vznika prvih civilizacij do razvoja telegrafa in telefona v poznem 19. stoletju (Vidmar 2009: 31, Hodkinson 2007: 285). Zvrst, kot je pismo, imenujemo polliterarno ali v skrajnem pomenu neliterarno zvrst, ki ji starejša literarna veda ni pripisovala položaja zvrsti v tradicionalnem konceptu literature. Pismo je v pogledih sodobne literarne teorije opredeljeno kot pisno sporočilo med dvema prostorsko ločenima osebama ali skupinama ljudi, ki ga pošiljatelj s pomočjo uvodnih in zaključnih obrazcev naslavlja na prejemnika. V diplomskem delu natančneje predstavljam pisemsko kratko prozo in pismo, ki se kot element medžanrskega diskurza pojavi v kratki prozi. Analiza zajema 23 kratkih pripovedi 12 pisateljev. Pri vseh sem ugotavljala prisotnost oz. odsotnost fikcije in resničnosti. Predstavljam nosilce pisemskega govora, podajam točke ujemanja in odstopanja pisemske proze in pisma kot elementa medžanrskega diskurza ter izpostavljam nosilko pisemskega govora, ki ima v pismih določenih pisateljev privilegirano mesto. Številni pisatelji so za prvoosebnega pripovedovalca/izpovedovalca izbrali prav žensko.[M. Kumprej]20102010-09-05 18:54:15Diplomsko delo15361UDK: 821.163.6(043.2)COBISS_ID: 17907464NUK URN: URN:SI:UM:DK:F7ODQD5Dsl