<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>JAVNA NAROČILA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJE</dc:title><dc:creator>Jevšinek,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: nabava</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>javno naročilo</dc:subject><dc:subject>javno naročanje</dc:subject><dc:subject>javno naročanje v zdravstvu</dc:subject><dc:subject>model javnega naročanja.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo celovito predstavili zadnje čase vedno bolj aktualno področje javno naročanje v zdravstvu. Naše delo je temeljilo na predpostavki, da je javno naročanje na področju zdravja izjemno občutljivo. Težave oz. nepravilnosti v procesu javnega naročanja imajo lahko za izvajalca zdravstvenih storitev in bolnike veliko negativnih posledic.

Magistrsko delo je razdeljeno na osem poglavij, ki si sledijo v logičnem zaporedju. Po uvodnem poglavju je predstavljena nabavna funkcija v javnem sektorju. Opredelitev nabavne funkcije in javnega sektorja je z vidika javnega naročanja smiselna zaradi opredelitve naročnika, torej tistega, ki je pri naročanju dolžan ravnati po pravilih, zapisanih v zakonodaji s področja javnega naročanja. V tretjem poglavju s povzemanjem domačih in tujih avtorjev podrobneje opišemo sistem javnega naročanja. Definicija javnega naročanja je lahko zelo različna in je odvisna, s katerega zornega kota (gospodarskega, finančnega, političnega, …) jo obravnavamo. V magistrskem delu podamo različne opredelitve oz. definicije avtorjev za javno naročanje, opredelimo naročnika, ponudnika. V nadaljevanju poglavja predstavimo ureditev javnega naročanja v Sloveniji in Evropski uniji, opišemo temeljna načela javnega naročanja in predstavimo postopke javnega naročanja ter faze v postopku oddaje javnega naročanja.

V četrtem poglavju smo opisali področje javnega naročanje v zdravstvu, ki je v okviru javnega sektorja zaradi svojega finančnega obsega postalo eno največjih v državi. Tako kot ostala področja javnega naročanja v večini primerov pozitivno vplivajo na razvoj gospodarstva, kar vzpodbuja konkurenco, postavlja zahteve po stalnem razvoju in vpliva na večjo stopnjo zaposlenosti ter tako na višjo socialno raven. V tem poglavju je prikazana statistika oz. struktura javnih naročil v zdravstvu v primerjavi z vsemi naročniki po ZJN-2 v letih 2007 do 2008. 

V empiričnem delu magistrskega dela najprej v petem poglavju analiziramo javna naročila v Splošni bolnišnici Celje. Predstavimo obravnavani javni zavod ter javna naročila razčlenimo na vrednost ter vrsto predmeta javnega naročila in jih primerjamo s strukturo javnih naročil ostalih javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji. V nadaljevanju poglavja podrobneje preučimo področje javnega naročanja v zdravstvu na konkretnem primeru iz prakse, in sicer nakupu medicinske opreme. Na koncu še povzamemo ugotovitve opravljenih intervjujev glede klime med zaposlenimi, ki se neposredno ukvarjajo z javnim naročanjem v SBC in neposrednimi uporabniki, kot so zdravniki in medicinske sestre. 

V nadaljevanju empiričnega dela v šestem poglavju s pomočjo različnih modelov javnega naročanja tujih avtorjev izdelamo proces oz. optimalni model javnega naročanja v SBC s poudarkom na nakupu medicinske opreme. V sklopu procesa izdelamo odločitveni model za nakup medicinske opreme, ki je potreben pred začetkom procesa nakupa. Poglavje zaključimo s predlogi za izbiro postopka javnega naročila za posamezne vrste nabav v SBC.</dc:description><dc:publisher>[S. Jevšinek]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-06 16:57:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>15385</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.5</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10440988</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:6ZEVUG04</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
