VPLIV MANAGEMENTA V TURISTIČNEM GOSPODARSTVU NA IZOBRAŽEVANJE ZA TURIZEM - PRIMER SLOVENIJETkalčič, Marjan (Avtor) Florjančič, Jože (Mentor) Ovsenik, Marija (Komentor) turistični managementizobraževanje za turizemznanje v turizmuslovenski turizemčloveški viri.Doktorska disertacija predstavlja preučevanje in artikulacijo vpliva managementa v turističnih organizacijah na izobraževanje delavcev v njih — oziroma preučevanje tistih dejavnikov, ki določajo izobraževalne programe za potrebe turističnih dejavnosti; torej zvrstno strukturo za te dejavnosti posebej značilnih in uspešnostno ter delovno-učinkovitostno odločilnih znanj in veščin kot pomembnega dejavnika zagotavljanja višje ravni tekmovalnosti slovenskega turizma. V uvodnem teoretsko-konceptualnem delu se disertacija usmerja v raziskovanje dostopnih teoretskih podlag za poznejše empirično raziskovanje. Predstavljena je vloga in mesto turizma v svetovnem, evropskem in slovenskem gospodarstvu kot najhitreje razvijajočega se gospodarskega sektorja. Tako kot večina držav sveta, ne glede na njihovo gospodarsko razvitost, politično usmerjenost in kulturo, poudarja tudi Slovenija razvoj turizma kot svojo strateško razvojno usmeritev. Turizem, kot visoko delovno intenziven sektor, daje še posebej pomemben pečat trgu dela, saj omogoča zaposlitev široki paleti ljudi z najrazličnejšimi talenti. Dejstvo je, da turizem ustvari več zaposlitvenih priložnosti na enoto investicije, kot ostali sektorji ekonomije. Strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje za potrebe turističnega sektorja je v večini držav Evropske Unije dobro organizirano, saj pokriva vse tri turistične subsektorje: gostinstvo, potovalne agencije in javni — promocijski subsektor, kakor tudi vse ravni zahtevnosti strokovnih znanj in spretnosti. Slovenski sistem izobraževanja za turizem je bil do študijskega leta 1995/96 nepopoln, ker je omogočal strokovno izobraževanje le na srednješolski ravni. Z nastankom UP Turistice in razvojem njenih dodiplomskih in podiplomskega programa je bil sistem strokovnega izobraževanja dejansko zaokrožen. Poleg področju neotipljivega premoženja v turističnem izobraževanju in upravljanju z znanjem v turističnem gospodarstvu je posebna pozornost posvečena področju politike razvoja človeških virov v Sloveniji. Ključna poslovna konkurenčna prednost podjetij, zlasti v turizmu, je zmožnost organizacije, da se uči in to znanje čim prej pretvori v dejanja. Pri tem je potrebno opozoriti še na dva problema: Po eni strani gre za pomanjkanje interesa mlade generacije za poklice v gostinstvu in turizmu, na drugi strani pa obstajajo zelo velike potrebe na trgu dela po zaposlovanju prav teh kadrov - skupni imenovalec obeh problemov je turizem kot neprijazen delodajalec. Na osnovi empirične kvantitativne raziskave (več kot 4/5 vzorca predstavljajo organizacije s področja prenočitvenih in prehrambnih gostinskih obratov, potovalnih agencij ter s turizmom povezanih dejavnosti, nekaj manj kot petino vzorca predstavljajo turistične organizacije v javnem sektorju), ki je bila izpeljana s pomočjo anketnega merskega instrumenta, so v raziskovalnem delu z deskriptivno metodo pojasnjene nekatere značilnosti vzorca organizacij in respondentov. Za ustrezno primerjanje, vrednotenje in interpretiranje posameznih vzročnih odnosov spremenljivk (merjenje odnosa do dela in doseganje osebnih ciljev, odnos nadrejeni - podrejeni, delovna klima in etika v organizaciji) je uporabljena korelacijska eksplanativna metoda. Raziskava je spremembe v turističnem okolju zaznala kot izziv in posledico. Kot izziv za učenje in pridobivanje tistih znanj, ki bodo (kot posledica) podpora procesom prilagajanja spremembam. Na vplivni ravni to zahteva osveščenega zaposlenega, ki se zaveda potrebe po novih znanjih in ki za pridobivanje le-teh kaže visoko stopnjo lastne iniciativnosti, vzpodbujene z dobrim motivacijskim oz. motivirajočim vodenjem, kjer je pritegnjen v soodločanje in sooblikovanje ugodne organizacijske klime. Na ravni obvladovanja sprememb je, ob identificiranih dejavnikih, zato izdelan model obvladovanja sprememb na transakcijski ravni, kjer gre za spremembe, ki se dogajajo nenehno, sprotno in bistveno ne posegajo v operativno organiziranost, in odgovorijo na vprašanje, kaj je potrebno spremenit20092010-09-07 11:41:49Doktorska disertacija15409COBISS_ID: 251132672NUK URN: URN:SI:UM:DK:8MLRJCTOsl