<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na maso in število deževnikov</dc:title><dc:creator>Prašnički,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>deževniki/bela gorjušica/pridelovalni sistemi/masa/število</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo proučevali, kako različni pridelovalni sistemi (kontrola, ekološko, integrirano, biodinamično in konvencionalno) vlivajo na maso in število deževnikov v tleh, po spravilu zelja, pšenice in buč. Meritve smo opravili oktobra leta 2009 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) v Pivoli. Pri meritvah smo uporabili zmes 1/3 bele gorjušice in 2/3 vode, ki ni škodljiva za deževnike in jih draži k premikanju. Deževnike smo razdelili v tri skupine (mali, srednji in veliki) in mokre stehtali. Povprečna populacija deževnikov je bila pri biodinamičnem (24,00 /0,25 m2) in ekološkem (22,41 /0,25 m2) pridelovalnem sistemu večja kot pri kontroli, konvencionalnem in integriranem sistemu. Prav tako je bila skupna povprečna masa deževnikov največja pri ekološkem (23,41 g/0,25 m2) in biodinamičnem (19,05 g/0,25 m2) pridelovalnem sistemu. Največja povprečna masa (1.073 kg/ha) in populacija (878.000 /ha) deževnikov je bila po bučah.</dc:description><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-15 12:20:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15633</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:U99OLE2R</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
