<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SODIŠČE EU PO LIZBONSKI POGODBI</dc:title><dc:creator>Bauman,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sodišče EU</dc:subject><dc:subject>Lizbonska pogodba</dc:subject><dc:subject>Sodišče</dc:subject><dc:subject>Splošno sodišče</dc:subject><dc:subject>Sodišče za uslužbence</dc:subject><dc:subject>organizacija Sodišča EU</dc:subject><dc:subject>sestava Sodišča EU</dc:subject><dc:subject>pristojnosti Sodišča EU</dc:subject><dc:subject>postopki pred Sodiščem EU.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu predstavljam Sodišče EU ter spremembe, ki jih je le-to doživelo z Lizbonsko pogodbo.
Čeprav Sodišče EU ni osrednja tema Lizbonske pogodbe, je z Lizbonsko pogodbo doživelo nekatere pomembne spremembe. V diplomskem delu analiziram te spremembe ter predstavljam Sodišče EU kot sodni organ Evropske unije.
Ker je za analizo sprememb potrebno poznati Sodišče EU kot institucijo EU, v prvem delu diplomskega dela predstavljam Sodišče EU. Glavni poudarki so na sestavi in organizaciji Sodišča EU, pri kompetenčnem vidiku pa na pristojnostih in postopkih pred Sodiščem EU.
Lizbonska pogodba je okrepila položaj Sodišča EU na vseh področjih njegovega delovanja.
Z Lizbonsko pogodbo se nadaljuje federalizacija EU. Poenostavitev pogojev za denarno kaznovanje držav članic, splošna pristojnost predhodnega odločanja na področju svobode, varnosti in pravice ter ustanovitev odbora, ki poda mnenje o ustreznosti kandidata za položaj sodnika ali generalnega pravobranilca, so nekatere od sprememb, ki gredo v tej smeri. Nujen postopek predhodnega odločanja, ki je po novem urejen v Lizbonski pogodbi, je posledica večjih pristojnosti Sodišča EU na področju svobode, varnosti in pravice. 
Bolj kot na področju svobode, varnosti in pravice ostajajo omejene pristojnosti Sodišča EU na področju skupne zunanje in varnostne politike. Kljub omejenim pristojnostim Sodišča EU na tem področju, bodo spremembe znatno izboljšale pristojnosti Sodišča EU za presojo omejujočih ukrepov za posameznike.
Spremembe na področju ničnostne tožbe so dobrodošle, čeprav morda ne dovolj konkretne. Tako bo predvsem od Sodišča EU odvisno, kako bo razširitev pristojnosti biti vlagatelj ničnostne tožbe delovala v praksi.
S tem ko je Listina o temeljnih pravicah EU vključena v »ustavno materijo«, Sodišče EU lahko o njej odloča. Čeprav Lizbonska pogodba ne priznava pravice posameznikov, da neposredno pred Sodiščem EU uveljavljajo varstvo pravic iz Listine in ne velja v Združenem kraljestvu ter na Poljskem, v prihodnosti pa tudi na Češkem, kar pomeni le še večjo diferenciacijo EU, vendarle gre za pomemben korak naprej.</dc:description><dc:publisher>[T. Bauman]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-16 19:42:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15686</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4130859</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:H5ZDR0XH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
