<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRAVICE DELAVCEV PRI ZAPOSLOVANJU ZA DOLOČEN ČAS</dc:title><dc:creator>Krivec,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pogodba o zaposlitvi za določen čas</dc:subject><dc:subject>fleksibilne oblike zaposlitve</dc:subject><dc:subject>pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas</dc:subject><dc:subject>pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas</dc:subject><dc:subject>objektivni razlogi</dc:subject><dc:subject>delodajalci</dc:subject><dc:subject>sodna praksa.</dc:subject><dc:description>Pogodba o zaposlitvi za določen čas je ena od fleksibilnih oblik zaposlitve, ki je v Sloveniji zelo razširjena. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije imajo zgolj tri države članice višje deleže zaposlitve za določen čas.

Namen diplomske naloge je prikazati postopek zaposlitve ter pri tem izpostaviti pravice delavcev. Jedro mojega dela je osredotočeno na pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas. 

Med delavcem in delodajalcem se praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko sklepamo le na podlagi objektivnih razlogov, ki opravičujejo sklepanje takšnih pogodb. Zakon prav tako določa najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb za določen čas. 

V diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Prav tako so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki lahko vsebujejo ugodnejše določbe kot zakoni. 

Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem primerjala s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ugotovila, da imajo delavci zaposleni za določen čas manj pravic in so v mnogo slabšem položaju kot zaposleni za nedoločen čas.

Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar se pravna ureditev te pogodbe precej razlikuje. 

Obravnavala sem tudi sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.</dc:description><dc:publisher>[P. Krivec]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-19 20:43:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15759</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4131371</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ABDNALMD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
