DAVČNE UTAJE IN NJIHOVO PREPREČEVANJEKramer, Nastja (Avtor) Bratina, Borut (Mentor) davčni zavezanecdavčni nadzorsankcioniranje davčnih utajDavki predstavljajo najpomembnejši vir javnih dohodkov. Pobirajo se prisilno od fizičnih in pravnih oseb v zakonsko določeni višini, vendar zavezanci za plačilo davkov ne dobijo nobenih protidajatev. Davkoplačevalci stremijo k čim nižjemu davčnemu bremenu, na drugi strani pa država želi čim več pobranih davkov. Davčni zavezanci tako iščejo najrazličnejše možnosti da bi se izognili, zaobšli ali utajili davek. Zadnji način je zakonsko nedopustno in kaznivo dejanje. Davčno utajevanje ni izjema v nobeni državi, gospodarstvu, panogi. Da bi lažje preprečevali davčne utaje je potrebno v prvi vrsti poznati razloge zavezancev za davčno utajevanje. Med vzroke za davčno utajevanje štejemo višino davčnega bremena, občutek nepravične razporeditve davčne obremenitve, občutek, da država razsipava z javnimi sredstvi, spremembo metode ali načina obdavčevanja, obresti, podkupovanje ter še številne druge. Med organi odkrivanja davčnih utaj ima najpomembnejšo vlogo davčni organ, ki davčne zavezance nadzira s kontrolo in z inšpekcijskimi pregledi. Za uspešno odkrivanje in preprečevanje davčnih utaj je potrebno nenehno izobraževanje ter tudi sodelovanje. Davčne utaje se sankcionirajo po številnih zakonih: zakonu o prekrških, kazenskem zakoniku, zakonu o davčnem postopku, zakonu o davčni službi, zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.[N. Kramer]20102010-09-28 21:12:21Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga16047UDK: 336.22COBISS_ID: 10548764NUK URN: URN:SI:UM:DK:NYOZJH8Asl