<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IZDELAVA IN KARAKTERIZACIJA HITOZANSKIH NANODELCEV ZA MEDICINSKO UPORABO</dc:title><dc:creator>Kolar,	Metod	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leitgeb,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Srčič,	Stanko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fras Zemljič,	Lidija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>TPP</dc:subject><dc:subject>ionotropno geliranje</dc:subject><dc:subject>ionsko geliranje</dc:subject><dc:subject>protimikrobna učinkovitost</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil izdelati in okarakterizirati nanodelce, ki nastanejo s tehniko ionotropnega geliranja iz hitozana in natrijevega tripolifosfata (TPP). Nanodelcem smo določili naboj s polielektrolitsko titracijo, velikosti z metodo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) in zeta potencial z elektroforetičnim sipanjem svetlobe ter protimikrobni učinek po standardu ASTM E 2149-01. Preverili smo vpliv različnih masnih razmerij reaktantov in vpliv dodatka stabilizatorja polietilen glikola (PEG) na lastnosti disperzije nanodelcev.
Ugotovili smo, da se s povečanjem masnega razmerja hitozan/TPP povečujejo: množina prostih amino skupin in s tem naboj, hidrodinamski radij ter zeta potencial, kakor tudi protimikrobni učinek na nekatere testirane mikroorganizme. 
Ugotovili smo, da dodatek stabilizatorja polietilen glikola (PEG) k disperziji nanodelcev ne vpliva izrazito na spremembe hidrodinamskega premera nanodelcev, medtem ko znižuje heterodisperznost velikosti nanodelcev in zeta potencial, in tako naredi disperzije manj stabilne. Iz tega sklepamo, da PEG proučevanih molekulskih mas ni najustreznejši stabilizator za disperzije hitozanskih nanodelcev. 
Ugotovili smo, da so nanodelci protimikrobno učinkoviti; presenetljivo celo bolje inhibirajo rast mikroorganizmov kot sama raztopina hitozana. Nano-formulacija hitozana omogoča njegovo optimalno in nadzorovano difuzijo v celice patogenih mikroorganizomov in je tako njihova degradacije še učinkovitejša.</dc:description><dc:publisher>[M. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-09-30 09:44:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16088</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 577.15:66.098:620.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 14560278</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:YRTTXPAX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
