VPLIV ANTIDRIFTNIH ŠOB NA UČINKOVITOST DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE TRTELeskovar, Franc (Avtor) Lešnik, Mario (Mentor) Lakota, Miran (Komentor) vinska trtašobefungicidiučinkovitost zatiranjaPlasmopara viticolaUncinula necatorBotrytis cinereaV vinogradu sort Laški rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil proučevan vpliv antidriftnih šob na učinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora — (Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij — (Uncinula necator Schwein), siva plesen — (Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvršen večkrat letno z uporabo dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in štirih antidriftnih šob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke skozi vso rastno dobo nanašali s klasičnim aksialnim pršilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode 300 l/ha, le z različnimi tipi šob. Poleg biotične učinkovitosti škropilnih programov smo analizirali tudi stopnjo pokrovnosti s škropilno brozgo z uporabo WSP lističev in oblikovanje depozita škropilne brozge z uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscenčnega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve škropilne brozge po krošnji smo ugotovili, da je bila povprečna pokrovnost s škropilno brozgo pri uporabi antidriftnih šob primerljiva z doseženo pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi šobami. Tudi pri analizi depozita fluorescenčnega sledila na filter papirju nismo ugotovili večjih razlik med standardnimi in antidriftnimi šobami. Antidriftne šobe omogočajo oblikovanje nekoliko večjih depozitov v notranjosti krošnje. Uporaba antidriftnih šob ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.20102010-09-30 11:41:10Magistrsko delo16093NUK URN: URN:SI:UM:DK:O8V8DFJCsl