<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prometno uravnoteženi usmerjevalni algoritmi za brezžična senzorska omrežja : doktorska disertacija</dc:title><dc:creator>Benkič,	Karl	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čučej,	Žarko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brešar,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>brezžična senzorska omrežja</dc:subject><dc:subject>protokoli usmerjanja</dc:subject><dc:subject>teorija grafov</dc:subject><dc:subject>uravnoteževanje obremenitev</dc:subject><dc:description>Brez i ne komunikacije, kot na primer GSM 
tehnologija, WiFi vstopne točke, digitalna televizija in drugo 
postajajo v naših ž ivljenjih vedno bolj prisotna. Cenovna dostopnost 
komponent in nagel industrijski razvoj je vzpodbudil uporabo 
brezžičnih komunikacij tudi v osebne namene (kot primer podajmo samo 
GSM telefon in BlueTooth slušalko). Ljudje smo vedno bolj vpeti v 
svet komunikacij pa se često tega niti ne zavedamo. Vedno manjše, 
cenejše in zmogljivejše komponente so pripomogle k uporabi brezžičnih 
komunikacij v prej nepredstavljivih aplikacijah. Eno izmed takšnih 
aplikacij predstavljajo tudi brezžična senzorska omrežja (BSO). 
Brezžična senzorska omrežja so omrežja, sestavljena iz majhnih, 
baterijsko napajanih, pametnih senzorjev sposobnih brezžične 
komunikacije. Njihova radijska vidljivost je ponavadi majhna, cena pa 
tako nizka, da senzorske enote po uporabi preprosto zavržemo. 
Namenjena so spremljanju različnih fenomenov (sezmiologija, 
spremljanje habitata, spremljanje požarov, vojaške aplikacije... ). 
Med intenzivnejše raziskave brežičnih senzorskih omrežij že od vsega 
začetka spadajo raziskave usmerjevalnih algoritmov. Standardni 
usmerjevalni algoritmi uporabljeni v standardih IEEE 802.11x zaradi 
posebnosti BSO niso uporabni ali pa je njihova uporaba v BSO 
nesmiselna (zaradi velike potrošnje procesorskih ali spominskih virov 
ter energije). Posledično so raziskave usmerjene v za brezžična 
senzorska omrežja posebej prilagojene protokole usmerjanja prometa. V 
tezi smo se omejili na raziskave prometno uravnote enih algoritmov, ki 
sporočila pošiljajo po najkrajši možni poti (minimalno število etap). 
Raziskovali smo usmerjanje v statičnih BSO, kjer senzorji s časom ne 
spreminjajo svoje lege ali pa jo spreminjajo v intenziteti, ki ni 
bistvena za delovanje algoritmov. Predlagan usmerjevalni protokol je 
sestavljen iz dveh algoritmov: BFS algoritma in optimalnega 
polprirejanja. Algoritem za izra un minimalnega števila potrebnih 
etap, da je sporočilo poslano od vozlišča do bazne postaje je v 
bistvu dodelan BFS algoritem. Z BFS algoritmom izračunamo nivo 
vsakega vozlišča (nivo predstavlja oddaljenost od bazne postaje v 
etapah) v omrežju. Vozlišča iz dveh sosednjih nivojev za potrebe 
algoritma iskanja optimalnega polprirejanja predstavimo kot virtualni 
dvodelni graf. Teh virtualnih grafov je za ena manj kot število 
nivojev vozlišč (n -1). Na vsak kem virtualnem dvodelnem grafu 
posebej izračunamo optimalno polprirejanje. Cilj optimalnega 
polprirejanja je uravnotežitev prometa med vozlišči. Skupen rezultat 
obeh algoritmov je topologija imenovana topologija prirejanja. 
Topologija prirejanja je v bistvu vpeto drevo, ki ga uporablja 
protokol usmerjanja. Kvaliteto uravnotežitve na vseh nivojih vpetega 
drevesa ocenimo po metriki faktorja uravnotežitve (Chebyshevo sumo). 
V delu predlagamo tudi nov, hitrejši algoritem za izračun optimalnega 
polprirejanja. Eksperimenti so pokazali, da je izvajanje algoritma 
vsaj 15 % hitrejše kot pri ostalih, do sedaj znanih algoritmih. Za 
testiranje in simuliranje usmerjevalnega protokola smo uporabili 
standardni MAC protokol (IEEE 802.15.4), temelje na CSMA-CA 
izmikanju kolizij, kateremu smo dodali e RTS/CTS kontrolne okvirje. 
Za potrditev teze smo uporabili simulacijsko okolje OPNET kjer smo 
razvili model prototipa brezžičnega senzorskega vozlišča 
SPaRCMosquito razvitega v laboratoriju. Rezultati simulacij so 
potrdili, da protokol zaradi svojega načina delovanja pripomore k 
manj i porabi energije celotnega senzorskega omre ja in kraj im 
latentnim časom sporočil poslanih od senzorskih vozlišč do bazne 
postaje. Predlagan usmerjevalni algoritem</dc:description><dc:publisher>[K. Benkič]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-12 12:49:24</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>16342</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 681.586.5:621.396(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 14454806</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DTJABQA0</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
