<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZVEZA STARŠEV KOT OBLIKA PSIHIČNEGA NASILJA NAD OTROKI</dc:title><dc:creator>Kozel,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>razveza partnerjev</dc:subject><dc:subject>psihično nasilje</dc:subject><dc:subject>pravice otrok</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>otrokova korist</dc:subject><dc:description>Razveza zakonskih ali zunaj zakonskih partnerjev (v nadaljevanju razveza partnerjev) dandanes ni več redkost. Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza. Razveza partnerjev je lahko stresna tako za starša kot tudi za otroka. Otroci ob razvezi staršev trpijo, zato morajo starši otrokom prenesti novico s čim večjo občutljivostjo, tako da bo za otroka to čim manj boleče. Otroci se pogosto čutijo krive za razvezo staršev, zato morajo starši glede na otrokovo starost primerno oblikovat pogovor, ki bo otroku dal občutek, da razveza nikakor ni njegova krivda. Seveda se otroci na novico o razvezi različno odzovejo. Na to vpliva njihova starost, okolje in okoliščine, v katerih odraščajo, otrokov karakter in pa seveda tudi starši. Pri razvezi partnerjev je zelo pomembno, da skušata starša zgladiti nesporazume in se ne prepirata v otrokovi navzočnosti. Vendar pa starši prepogosto ob razvezi pozabijo na otrokove potrebe in postavijo svoje potrebe pred njegove. Tako se lahko med staršema vname boj za skrbništvo nad otrokom. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa, da se morata starša sama sporazumeti, pri kom bo otrok živel. Če se o tem ne moreta sporazumeti sama, odloči o tem sodišče. Prav tako mora sodišče upoštevati mnenje otroka, starega nad 15 let in ki je dovolj razsoden, da sam pove, pri katerem od staršev ali tretji osebi želi živeti. 

Razveza partnerjev je za otroka lahko psihično zelo naporna, kar vpliva na njegov uspeh v šoli, na njegovo samozavest in samopodobo, lahko zaide v slabo družbo, se vda drogi in ne nazadnje lahko razveza staršev vpliva tudi na kasnejše slabše zdravstveno stanje.

Starši se ne zavedajo, da nad otrokom izvajajo psihično nasilje s tem, ko otroci nemo opazujejo in poslušajo prepire staršev, tudi prepire glede skrbništva. Premalo se zavedajo, da je že sama razveza brez prepiranja za otroka naporna in stresna. Otrok nenadoma ostane brez enega od staršev, zgodi se lahko, da se mora privaditi na novo okolje, novo šolo, pridobiti mora nove prijatelje, kar je v otroških letih, ki bi morala biti brezskrbna in polne otroških vragolij, zelo naporno in stresno.</dc:description><dc:publisher>[A. Kozel]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-24 20:15:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16510</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4144939</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:M4TON31Q</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
