<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv življenjskega sloga na zdravje delavcev</dc:title><dc:creator>Čagran,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlastan Ribič,	Cirila	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Filej,	Bojana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>delavci</dc:subject><dc:subject>promocija zdravja</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljeno delovno okolje, opisan je pomen promocije zdravja v delovnih organizacijah in ker sta zdravje ter varnost pri delu bistvenega pomena, je predstavljenih nekaj zakonskih zahtev s področja varnosti zaposlenih. Predstavljena je raziskava, narejena na vzorcu 109 delavcev, katere namen je bil, ugotoviti prevalenco, intenzivnost in medsebojni vpliv dejavnikov tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv spola, socioekonomskega statusa, starosti in obolevnosti zaposlene populacije na izpostavljenost dejavnikom tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, prirejenim za delovne organizacije, »Z zdravjem povezan vedenjski slog« (CINDI Slovenija), ki vsebuje 60 vprašanj. Vprašalnik smo obdelali s SPSS-metodo.Ugotovili smo, da se moški v povprečju bolj nezdravo prehranjujejo, v večji meri kadijo, bolj pogosto uživajo alkoholne pijače in tudi v večjih količinah ter se doma gibljejo manj kot ženske. Prav tako je bil ugotovljen večji delež moških s prekomerno telesno maso in predebelih v primerjavi z ženskami. Raziskava potrjuje, da so tudi socialno šibki bolj izpostavljeni dejavnikom tveganja ter da na izpostavljenost dejavnikom tveganja starost preiskovancev ne vpliva. Raziskava je pokazala, da osebe, pri katerih je bila v zadnjem letu ugotovljena sladkorna bolezen, uživajo suhomesnate izdelke kar dva- do trikrat tedensko v primerjavi z osebami, ki sladkorne bolezni nimajo, prav tako so preiskovanci, pri katerih je bila ugotovljena jetrna ciroza, popili štiri ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti in to enkrat do dvakrat na teden. Ugotovili smo tudi, da imajo preiskovanci, ki so manj telesno aktivni, povišan krvni tlak ter povišane vrednosti holesterola v krvi.Vse navedene težave bi bilo mogoče preprečiti ali vsaj bistveno omiliti s kontinuiranimi programi promocije zdravja na delovnem mestu: s programi zdravega prehranjevanja, ergonomskim urejanjem delovnega mesta, aktivno skrbjo za dvig telesne kondicije delavca, razreševanjem konfliktov na delovnem mestu, razreševanjem stresnih situacij ter z vzgajanjem kulture delovnega mesta brez alkohola in drog.</dc:description><dc:publisher>[M. Čagran]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-10-29 20:06:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>16558</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.728:614:331.4</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1647012</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IGUYIQT2</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
