MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJURušec Gitner, Tina (Avtor) Mayer, Janez (Mentor) motivacijaorganizacijaokoljezadovoljstvovodenjeraziskavapodatekvzrokanketahipotezapredlogDiplomska naloga vsebuje dvanajst poglavij, od tega jih je osem z teorijsko vsebino in eno raziskovalno. Prvo poglavje sem namenila uvodu. V drugem poglavju sem začela opisovati teoretični del naloge in to kar z motivacijo. Nato sem naslednje poglavje nadaljevala z motivacijskimi teorijami, ki sem jim dodala še motivacijske modele. Peto poglavje govori o motivaciji v delovnem okolju. Faktorje in dejavnike, ki motivirajo zaposlene sem opisala v šestem poglavju. V sedmem poglavju sem se dotaknila teme vzrokov nemotiviranosti zaposlenih. Osmo poglavje pa sem namenila delovnemu zadovoljstvu, ki mu je sledilo še vodenje kot motivacija. Osrednji del diplomske naloge v desetem poglavju zavzema empirična raziskava, kje sem predstavila obe organizaciji, metodologijo zbiranja podatkov, predstavila rezultate anket ter poskušala potrditi ali ovreči zastavljeno hipotezo. V enajstem poglavju sem na podlagi rezultatov podala predloge za izboljšanje. V zadnjem, dvanajstem poglavju sem povzela vse zaključke in jih opisala v sklepu. Ključni rezultati raziskave nam pokažejo, da so medsebojni odnosi med zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju slabi, kar sem dokazala s preverjanjem dveh hipotez in sicer H0, da so medsebojni odnosi v obeh sektorjih dobri in H1, da so medsebojni odnosi slabi. Glede na odgovore anketirancev pa je razvidno, da so medsebojni odnosi v zasebnem sektorju boljši kot v javnem, na kar pa po mojem mnenju ne vpliva to v katerem sektorju so anketiranci zaposljeni ampak kakšni so njihovi karakterji in osebnostne lastnosti. Pri ugotavljanju zadovoljstva z nagrajevanjem, sem si postavila dve hipotezi in sicer H0, da je zadovoljstvo enako in H1, da je zadovoljstvo različno v javnem in zasebnem sektorju. Po preverjanju hipotez sem ugotovila, da zaposleni v javnem in zasebnem sektorju niso enako zadovoljni z nagrajevanjem, saj se iz odgovorov anketirancev razvidno, da so v zasebnem sektorju bolj zadovoljni z nagrajevanjem kot pa v javnem. To se mi zdi nekako tudi bolj razumljivo, saj v javnem sektorju pravila za nagrajevanje določi država in zato tu veljajo določene omejitve, dočim v zasebnem sektorju imajo nadrejeni bolj proste roke in lahko za uspešno delo delavca bolj nagradijo kot pa nadrejeni v javnem sektorju. Glavno hipotezo smo sprejeli na podlagi štirih podhipotez in ugotovili, da motivacijski dejavniki različno vplivajo na motivacijo zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. Da hipoteza drži je razvidno tudi iz rezultatov ankete, saj se odgovori med obema sektorjema razlikujejo. Tak rezultat je bil z moje strani tudi pričakovan, saj imajo nadrejeni v zasebnem sektorju več možnosti za motiviranje zaposlenih kot pa v javnem sektorju. Do razlik prihaja predvsem zato, ker so tudi cilji v zasebnem sektorju drugačni od tistih v javnem sektorju. Za Kendallov koeficient pa lahko povem, da kaže na šibko ujemanje pri rangiranju značilnosti dela med anketiranci.20102010-11-20 12:30:11Diplomsko delo16787COBISS_ID: 6819859 NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZLVLVHTYsl