<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OD KONTRADIKTORNOSTI K KONSENZUALNOSTI</dc:title><dc:creator>Grumić,	Zora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>redni kazenski postopek</dc:subject><dc:subject>konsenzualni postopki</dc:subject><dc:subject>temeljna procesna načela</dc:subject><dc:subject>cilji kazenskega postopka</dc:subject><dc:description>Preobremenjenost sodišč in dolgotrajnost postopkov botrujejo spremembam slovenskega kazenskega postopka od kontradiktornega k konsenzualnemu modelu, zgledujoč se po angloameriških in modernih evropskih kontinentalnih modelih kazenskega postopka. V ospredju je učinkovitost kazenskopravnega sodstva in ekonomičnost postopka, ki pripelje k hitrejši in cenovno ugodnejši sprejeti sodni odločitvi. Konsenzualne oblike kazenskega postopka imajo za cilj rešitev spornih zadev v obliki sporazumnega skrajšanja, zaključka ali izognitvi kazenskega postopka. Konsenzualnost je prisotna v vseh oblikah kazenskih postopkov, tudi v naši kazensko procesni zakonodaji, kjer si je utirala pot skozi določene konsenzualne oblike kot so poravnava v predkazenskem postopku, pogojna odložitev kazenskega pregona, skrajšana oblika kazenskega postopka in postopek s kaznovalnim nalogom. Gre za izjeme od rednega kazenskega postopka, v katerem igrajo pomembno vlogo temeljna načela kazenskega postopka kot so: načelo legalitete, načelo kontradiktornosti, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodstva, načelo pravičnega sojenja, domneva nedolžnosti, pravica do obrambe, načelo materialne resnice, načelo javnega in neposrednega sojenja, pravica do pravnih sredstev. Našteta načela zagotavljajo pravičen kazenski postopek in sledijo cilju kazenskega postopka, ugotovitvi dejanskega stanja kot podlage izreka o obdolženčevi krivdi in kazni. Kar je v nasprotju s konsenzualnimi postopki, katerih cilj je sporazumna rešitev spora med državo in obdolžencem, v zameno za določene ugodnosti pri izbiri in odmeri kazni, ob sporazumnem obdolženčevem priznanju krivde ali utemeljenosti obtožbe, ob pripravljenosti odpovedi temeljnim procesnim pravicam. Z omejenim prenosom konsenzualnih oblik iz adversarnega v mešan model kazenskega postopka, so konsenzualni postopki dobrodošli. Uvedba instituta plea bargaining-a, kot najbolj sporne konsenzualne oblike kazenskega postopka, je za naš mešan model kazenskega postopka nesprejemljiva tako z vidika doktrine varstva človekovih pravic kot cilja in družbene vloge mešanega kazenskega postopka.</dc:description><dc:publisher>[Z. Grumić]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2010-11-23 15:05:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16813</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4170795</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GZFRWPKY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
