Delitev in upravno-teritorialna organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do leta 2010Škratek, Gregor (Avtor) Lorber, Lučka (Mentor) geografijaupravna delitevregijeNUTS regijeSlovenijaPolitični geografi se med drugim ukvarjajo tudi z vprašanjem organizacijskih pojavnih oblik držav. Morda se takšno zanimanje politične geografije mnogim zdi že zastarelo, vendar je danes, sedem let po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, še zelo aktualno. Večina geografov se pri svojem delu vsaj enkrat sreča s prikazovanjem statističnih podatkov po nekih teritorialnih enotah. To je dokaj enostavno opravilo, dokler ne potrebujemo podatkov za nekaj let nazaj in jih želimo prikazati. Tukaj največkrat nastopijo težave, saj nekateri brez premislekov povzemajo npr. podatke za Slovenijo iz popisa 1921 in jih nekritično primerjajo, ne zavedajoč se dejstva, da je bila takrat skoraj ena četrtina slovenskega ozemlja pod tujo oblastjo. Drug primer nekritičnega presojanja je primerjava podatkov po občinah, ki so se skozi čas ozemeljsko in imensko zelo spreminjale. Z namenom, da bi geografom olajšal raziskovalno delo, sem v tem diplomskem delu predstavil prostorsko organiziranost oz. upravno organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do danes. Ker je Slovenija že nekaj časa v Evropski zvezi, pa je vprašanje prostorske oz. upravno-teritorialne delitve ozemlja pomembno tudi iz gospodarskih in političnih razlogov. Slovenija še do danes nima vzpostavljene delitve na regije, oteženo pa je tudi predstavljanje podatkov na vseh nivojih NUTS, kot jih zahteva Evropska zveza. V diplomskem delu sem obdelal tudi to tematiko in predstavil vse dosedanje predloge novih pokrajin ter izdelal svoj model delitve Slovenije na pokrajine. Pri tem sem uporabil različne tematske karte in z metodo njihovega prekrivanja prišel do grobega obrisa novih pokrajin. Ker je bilo zelo težko določiti mejo med eno in drugo pokrajino, je bila uvrstitev občine v to ali ono pokrajino karseda objektivna, z upoštevanjem zgodovinskih, jezikovnih, gospodarskih in kulturnih povezav. Tako sem dobil 8 pokrajin, katerih imena sem večinoma povzel po zgodovinskih deželah in jih tako terminološko poenotil. Ker se s sedanjimi statističnimi pokrajinami nihče ne poistoveti, sem svojim predlogom dodal tudi grbe, ki simbolizirajo določeno pokrajino. Z namenom, da bi bil izdelek čim bolj objektiven, sem izdelal SWOT-analizo, ki sem jo podkrepil z obstoječo literaturo, ki se zavzema za večje ali majhne pokrajine. [G. Škratek]20112010-11-27 20:39:52Diplomsko delo16855UDK: 91(043.2)COBISS_ID: 18777608NUK URN: URN:SI:UM:DK:HQJWFA9Osl