POVEZANOST ANTROPOMETRIČNIH RAZSEŽNOSTI S SPOLOM, STAROSTJO IN STRATUMOM OTROKHren, Manja (Avtor) Planinšec, Jurij (Mentor) Matejek, Črtomir (Komentor) telesni razvojbivalno okoljemaščevjedebelina kožne gubetelesna višinaosnovna šolaNamen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med telesnimi merami otrok glede na spol, starost in bivalno okolje. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic. V raziskavo so bili zajeti mestni, primestni in podeželski otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane — Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah ter OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje razlik med posameznimi spremenljivkami telesnih mer glede na bivalno okolje je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Rezultati kažejo, da med dečki, starimi devet, deset in enajst let, v telesnih merah ni statistično pomembnih razlik glede na bivalno okolje (mesto, primestje, podeželje). Prav nasprotno pa obstajajo statistično značilne razlike v telesni višini in kožni gubi med mestnimi, primestnimi in podeželskimi dekleti. Primestne devetletnice so višje od podeželskih vrstnic in imajo večjo debelino kožne gube od mestnih vrstnic. Mestne desetletnice so višje in imajo manjšo debelino kožne gube kot primestne vrstnice. Med enajstletnimi dekleti so primestne višje od podeželskih vrstnic. Ugotavljamo, da razlike v telesnih merah med otroki iz različnih bivalnih okolij niso izrazite, zato je mogoče sklepati, da različna bivalna okolja ne pomenijo nujno tudi razlik v telesnih merah med otroki iz teh okolij.[M. Hren]20102010-12-10 18:11:37Diplomsko delo17005UDK: 796(043.2)COBISS_ID: 18049800NUK URN: URN:SI:UM:DK:OVGAIUJIsl