<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>GOVORJENA RAVNINA V KOMEDIJI TONETA PARTLJIČA MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK (KORELACIJA MED DRAMSKO PREDLOGO IN ODRSKO OZIROMA FILMSKO IZVEDBO)</dc:title><dc:creator>Šerbinek,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorko,	Terezija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo prikazuje vlogo gledališkega lektorja v gledališču in pri filmu. Na konkretnem primeru bridke komedije Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak se diplomsko delo ukvarja z rabo mariborskega pogovornega jezika v odrski in filmski izvedbi. Korelacija, ki je izpeljana na podlagi izvedb v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana, Slovenskem ljudskem gledališču Celje in Viba filmu, prikazuje in dokazuje, da vloga gledališkega lektorja ni samo narodno-jezikovno obrambna in jezikovno-normativna, temveč je hkrati tudi poetično-ustvarjalna. Vse kaže na to, da lektor v gledališču ni samo strogi učitelj, ki popravlja napake igralcev, temveč je soudeležen v ustvarjalnem režijsko-dramaturškem konceptu, kjer ustvarja govor kot artefakt.

Diplomsko delo se ni ukvarjalo zgolj s praktično funkcijo gledališkega lektorja, temveč je bilo tudi dialektološko zasnovano. Ugotavljalo je vlogo pogovornega jezika, ki je že od petdesetih let prejšnjega stoletja vdiralo v gledališče in na film. Pri tem je bila prikazana kompleksnost mariborskega pogovornega jezika, ki se skuša znebiti duhovitosti, ki ga označuje v slovenskem prostoru, kadar gre za gledališko ali filmsko predstavo. Hkrati ugotavlja, da je raba mariborskega pogovornega jezika zelo variabilna, in sicer glede na govorni položaj igralca in njegov organski govor. Hkrati se ozira na režijsko in dramaturško zasnovo, ki je odvisna od časa in prostora, ko umetniški izdelek nastaja. Diplomsko delo temelji na deskriptivni raziskovalni metodi, ki je podkrepljena z zgodovinsko in komparativno metodo, ter deloma z metodo klasifikacije ter analize in sinteze. Prikazana je živa govorica v slovenskem gledališkem prostoru, v katerega se umešča mariborski pogovorni jezik.</dc:description><dc:publisher>[S. Šerbinek]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-01-19 11:51:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17300</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18172424</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TN5GWJD8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
