<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OBMOČJE SVOBODE , VARNOSTI IN PRAVICE PO LIZBONSKI POGODBI</dc:title><dc:creator>Karba,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Območje svobode</dc:subject><dc:subject>varnosti in pravice</dc:subject><dc:subject>Lizbonska pogodba</dc:subject><dc:subject>politika mejne kontrole</dc:subject><dc:subject>priseljevanja in azila</dc:subject><dc:subject>politika pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah</dc:subject><dc:subject>politika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah</dc:subject><dc:subject>politika policijskega sodelovanja.</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava obmoÄje svobode, varnosti in pravice po Lizbonski pogodbi. ObmoÄje svobode, varnosti in pravice (v nadaljevanju obmoÄje) je obmoÄje znotraj meja Evropske unije (v nadaljevanju EU), ki je opredeljeno kot obmoÄje brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede nadzora na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede prepreÄevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb. ObmoÄje vsebuje Å¡tiri politike in sicer: politiko mejne kontrole, priseljevanja in azila, politiko pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politiko pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in politiko policijskega sodelovanja. Zamisel o takÅ¡nem obmoÄju se je pojavila v devetdesetih letih prejÅ¡njega stoletja in od takrat pridobiva na pomembnosti. Tudi z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, je bilo tako, saj Lizbonska pogodba glede obmoÄja prinaÅ¡a Å¡tevilne spremembe, ki bodo Å¡e okrepile vlogo obmoÄja. Lizbonska pogodba uvaja enotne pravne akte za vsa podroÄja delovanja EU, tudi za obmoÄje. Vsa zakonodaja glede obmoÄja bo lahko tudi predmet presoje sodiÅ¡Äa EU. IzboljÅ¡ana je tudi demokratiÄna kontrola obmoÄja z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov. Lizbonska pogodba predvideva tudi moÅ¾nost ustanovitve Evropskega javnega toÅ¾ilstva s preoblikovanjem Eurojusta. Avtorica zakljuÄuje, da je Lizbonska pogodba veÄino doloÄb glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja podvrgla naÄelu kvalificirane veÄine in soodloÄanja, kar omogoÄa hitrejÅ¡e sprejemanje zakonodaje EU na tem podroÄju. Kljub temu pa ni mogoÄe v celoti predvideti uÄinkov, ki jih bodo te spremembe prinesle in zelo verjetno je, da bo potrebnih Å¡e veliko sprememb, da bo obmoÄje vzpostavljeno v celoti.</dc:description><dc:publisher>[T. Karba]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-03-02 09:52:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17622</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4193323</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:3W2YPCLG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
