<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>FISKALNI INSTRUMENTARIJ V RAZMERAH GLOBALNE KRIZE V EVRO OBMOČJU</dc:title><dc:creator>Germavc,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strašek,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fiskalna politika</dc:subject><dc:subject>fiskalni ukrepi</dc:subject><dc:subject>fiskalni stroški</dc:subject><dc:subject>fiskalna vzdržnost</dc:subject><dc:subject>globalna kriza</dc:subject><dc:subject>finančni trgi</dc:subject><dc:description>V diplomi je predstavljen mehanizem fiskalne politike za stabilizacijo evropskega gospodarstva, katerega so v boju proti globalni krizi uporabile članice EMU. Globalna kriza predstavlja velik izziv za fiskalno in monetarno politiko v skoraj vseh industrializiranih državah, poleg tega postavlja pod vprašaj naše regulacijske sisteme in sproža temeljite procese reform na nacionalni, regionalni in globalni ravni. V nalogo je tako vključena demonstracija resnega poslabšanja glavnih ekonomskih spremenljivk. Zaradi globine gospodarskega upada in vgrajenih mej za monetarno politiko, so države začele z izvajanjem ekspanzivne fiskalne politike, ki se nanaša na povečanje dolžniških financ v javni porabi in zniževanje davkov. Fiskalni instrumentarij je predstavljen z vidika ukrepov namenjenih tako finančnemu, kot realnemu sektorju, saj lahko učinkoviti ukrepi rešujejo tako finančno krizo, kot padec povpraševanja. Fiskalne posledice krize so ujete v pojem neposrednih fiskalnih stroškov, ki izhajajo iz ukrepov reševanja finančnega sistema. Ocena omenjenih stroškov zahteva daljše časovno obdobje, kot je leto, v katerem je bila takšna podpora učinkovito zagotovljena. Do sedaj so ti ukrepi imeli tako razmeroma majhen učinek na položaj javnega dolga, vendar pa predstavljajo tveganje višjih primanjkljajev v prihodnosti. Na državni ravni so morale države, da bi spodbudile svoja gospodarstva, sprejeti močne in pomembne ukrepe, zagotoviti likvidnost, okrepiti kapital finančnih institucij, zaščititi prihranke in depozite, reševati regulacijske težave in odmrzniti kreditne trge. Fiskalne spodbude prihajajo tako v ospredje pomembnejše vloge, ki so jo nekdaj na tem območju igrali avtomatski stabilizatorji.</dc:description><dc:publisher>[M. Germavc]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-03-16 09:35:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17760</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 338.2</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10653724</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GRYZNGMO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
