<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRAVNI VIDIKI MEDNARODNEGA VARSTVA OKOLJA S POUDARKOM NA SEVERNEM JADRANU</dc:title><dc:creator>Meža,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Silvo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravo varstva okolja</dc:subject><dc:subject>pravno varstvo morja</dc:subject><dc:subject>Severni Jadran</dc:subject><dc:subject>okoljske obremenitve Severnega Jadrana</dc:subject><dc:subject>ekološka cona</dc:subject><dc:subject>plinski terminali v Tržaškem zalivu</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je obravnavana mednarodna pravna ureditev varstva okolja s poudarkom na Severnem Jadranu. V začetnem delu naloge avtorica opredeli pojem ter funkcije prava okolja. Predstavljeni so razlogi in posledice za nastanek prava okolja,  v nadaljevanju naloge pa je predstavljena tudi mednarodna ureditev prava okolja, s poudarkom na aktivnostih, ki potekajo s strani mednarodnih organizacij. Med slednjimi je v ospredju delovanje Organizacije združenih narodov, posledica tega delovanja so konference s področja varstva okolja. Rezultat le teh pa so mednarodne pogodbe z veljavnostjo na svetovni ravni, pregled konferenc in mednarodnih pogodb pa je vključen v diplomsko nalogo. Prav tako avtorica predstavi in povzame delovanje Evropske unije na področju normativnega varstva okolja ter pomembnejše akte in programe, sprejete ter izvedene na tem področju. Izhajajoč iz v nalogi navedenih vsebinskih norm, ki opredeljujejo mednarodno pravo okolja, so se postopoma razvila načela mednarodnega prava varstva okolja, ki so navedena in predstavljena v nadaljevanju naloge. Pravo varstva okolja je v nalogi predstavljeno kot širok pojem, ki zajema varstvo vseh elementov okolja, poudarek naloge pa je na pravnem varstvu voda, v smislu varovanja morja in morskega okolja. Predstavljeni so najpomembnejši mednarodni predpisi s področja varstva morja, ukrepanje obalnih držav ob onesnaženju morja, predstavljen pa je tudi poseben režim zaprtih in polzaprtih morij med katere štejemo tudi Jadransko morje. V nadaljevanju je tako naloga omejena na regionalni pristop k zaščiti in varovanju morskega okoliša Severnega Jadrana, katerega si delijo tri države, Slovenija, Hrvaška in Italija. Vode Severnega Jadrana so občutljiv ekosistem v gospodarsko izjemno aktivni regiji, zaradi česar uvrščajo Severni Jadran med ogrožene dele Sredozemlja. V nadaljevanju naloge se avtorica osredotoča na okoljske obremenitve, ki najbolj pestijo omenjeno regijo, to so vnosi s kopnega, pomorski promet, postavitev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, prekomerni ribolov ter urbanizacija območja. Predstavljeno je soočanje držav Severnega Jadrana s problematiko onesnaževanja voda Severnega Jadrana ter normativna urejenost področja, pri čemer je poudarek na aktih sprejetih s strani Republike Slovenije  ter aktih Evropske unije. Predstavljena je tudi problematika  razglasitev zaščitnih ekoloških con v državah  Severnega Jadrana, pri čemer avtorica ugotavlja, da prihaja do teh predvsem iz političnih in ne okoljevarstvenih razlogov. V končnem delu naloge so zajete in predstavljene aktivnosti, ki potekajo in prispevajo  k izboljšanju stanja morskega okolja Severnega Jadrana ter sklepna razmišljanja avtorice v katerih je prišla do zaključka, da je med državami Severnega Jadrana  premalo vzajemnega in trajnega sodelovanja, katero je ključ do  ohranitve morja Severnega Jadrana ter kvalitete življenja ob njem.</dc:description><dc:publisher>[P. Meža]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-03-21 20:08:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17837</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4200491</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:BOORDEKS</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
