VPRAŠANJE SVOBODE IN DETERMINIZMA PRI STOIKIHValente, Tanja (Avtor) Vezjak, Boris (Mentor) Svobodadeterminizemstoikiusodavzročnost.V seminarski nalogi smo razpravljali o stoiškem pojmovanju svobode in determinizma iz stališča dveh avtorjev. Gouldova kritika, znotraj njegovega dela Stoiško pojmovanje usode, se usmeri na stoike ter njihov neuspeh v poskušanju definiranja človeka kot svobodnega znotraj determinističnega sveta. Stoiki so bili veliki privrženci ideje determinizma, po kateri je dogodek determiniran, kadar obstajajo predhodni pogoji tako, da je njihov nastop zadostni pogoj za nastop tega dogodka. Problem pa nastopi, ko stoiki želijo vzporedno s to idejo ohraniti status posameznika kot odgovornega za svoja dejanja in posledično kot svobodnega. Gould le to ostro zavrača in dokazuje, da jim kaj takšnega nikakor ni uspelo. Avtorica Botros pa v svojem delu Svoboda, vzročnost, fatalizem in zgodnja stoiška filozofija, Gouldovo kritiko le še nadgradi in trdi, da se stoikom ta problem, ki nastane z združevanjem ideje determinizma in svobodne volje sploh ni pripetil, saj se s tem niso ukvarjali. Stoike so mnogi obravnavali kot mehke deterministe, ki so zagovarjali idejo determinizma in obenem trdili, da ljudje imamo svobodno voljo, Botrosova pa temu ostro nasprotuje in zagovarja, da stoiki v tradicionalnem smislu nikakor niso bili mehki deterministi. To se kaže v njihovem ne hotenju po analiziranju svobode v terminih 'moč ravnati drugače', kar je posledično tudi pomenilo, da se jim konflikt med svobodo in determinizmom ni mogel pripetiti.[T. Valente]20092011-03-23 16:29:33Diplomsko delo17861UDK: 1(043.2)COBISS_ID: 17085960NUK URN: URN:SI:UM:DK:K5XTY98Ssl