<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Aplikacija simulacije za senzibilizacijo izvajalcev zdravstvene nege bolnikov z demenco</dc:title><dc:creator>Valenčič,	Gabrijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>senzibilizacija</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:description>Zaposleni v gerontološki zdravstveni negi se pri svojem delu srečujejo z vedno večjim številom starostnikov z demenco. Poleg strokovnega znanja pa za kakovostno načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege potrebujejo veliko mero empatije in občutka za njihove potrebe. Za občutke, ki jih prinaša starost in demenca lahko postanemo občutljivi (senzibilizirani) s pomočjo izkustvenega učenja simulacij. Simulacija Virtual Dementia Tour (VDT) ali Navidezna demenca se uporablja kot učni pripomoček z namenom senzibilizacije laične in strokovne javnosti za delo z osebami z demenco. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti vpliv izkustvenega učenja z uporabo virtualne izkušnje navidezne demence na senzibilizacijo udeležencev.
Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, vključenih je bilo petdeset zaposlenih v gerontološki zdravstveni negi v dveh socialnovarstvenih zavodih in petdeset študentov Visoke zdravstvene šole. Tehnika zbiranja podatkov sta bila strukturirana vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa. Pred izvedbo simulacije smo z vsakim udeležencem izpolnili vprašalnik kot pred-test. Sledila je delavnica, kjer smo skušali dvigniti nivo senzibilizacije s pomočjo simulacije demence. Med samim potekom delavnice, smo beležili tudi obnašanje in uspešnost sodelujočih. Po izvedeni simulaciji smo z udeležencem  izpolnili drugi vprašalnik v obliki post-testa. Dve vprašanji smo v post-testu pustili odprti in tako kvalitativno ocenili vpliv simulacije na udeležence. Rezultate smo interpretirali in prikazali s statističnim paketom IBM SPSS Statistics version 19 in Excelom 2007.
Rezultati. Analiza rezultatov nam je pokazala, da  udeleženci po izkušnji na VDT občutijo, da starostniki z demenco potrebujejo več časa, potrpežljivosti ter empatičen odnos zdravstveno negovalnega osebja. Ugotovili smo statistično značilno razliko med zaposlenimi in študenti v ocenjevanju obravnave bolnikov v skladu z njihovimi potrebami (p&lt;0,001). Rezultati so nam pokazali, da smo od sedmih primerjalnih vprašanj v šestih potrdili signifikantno statistično značilnost v skupini študentov (p&lt;0,05), v skupini zaposlenih pa smo jo potrdili pri štirih vprašanjih v primerjavi ocen udeležencev iz pred- in post-testa (p&lt;0,05). Udeleženci so mnenja, da bi tovrstna izobraževanja morali opraviti vsi, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco.
Sklep. Izobraževanja z VDT bi v naš prostor lahko vpeljali kot instrument za senzibilizacijo tako zaposlenih v zdravstveni negi kot laične javnosti za delo z dementnimi osebami ter tako vplivali na kakovost življenja oseb z demenco.</dc:description><dc:publisher>[G. Valenčič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-04-03 19:39:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>17959</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.358:616.892.3</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1683108</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SRORWIZX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
