GIBALNA OGROŽENOST OTROK STARIH DEVET, DESET IN ENAJST LETBevc, Alja (Avtor) Planinšec, Jurij (Mentor) motorični razvojmotorične sposobnostigibalna učinkovitostgibalna dejavnoststarejši otrociNamen raziskave je bil ugotoviti delež gibalno ogroženih otrok glede na spol, starost, šolo in bivalno okolje. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na posameznih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Za oceno gibalnih sposobnosti otrok in njihove gibalne učinkovitosti smo uporabili sedem testov gibalnih sposobnosti, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, hitrost izmeničnih gibov, gibljivost, splošno vzdržljivost, ravnotežje, repetativno in eksplozivno moč. Razlike v gibalni učinkovitosti med devetletnimi, desetletnimi in enajstletnimi otroci smo ugotavljali s pomočjo analize variance (ANOVA). Nastale razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Sheffe. Statistično značilnost razlik smo pri omenjenem preizkusu ugotavljali na ravni tveganja p≤0.05. Rezultati kažejo, da se tako dečki kot deklice glede na starost razlikujejo med seboj v skupno petih od sedmih testov gibalne učinkovitosti. Razlike so se pojavile pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov, ravnotežje, splošno vzdržljivost, repetativno in eksplozivno moč. Gibalna učinkovitost se s starostjo povečuje, saj so pri vseh testih gibalnih sposobnosti najslabše rezultate dosegli devetletni, najboljše pa enajstletni učenci. Primerjava deležev gibalne ogroženosti je pokazala najvišje deleže pri devetletnih učencih, pri deklicah je pri tej starosti delež za kar 10 odstotkov višji kot pri dečkih, v drugih starostnih skupinah pa ni večjih razlik med spoloma. Celoten delež gibalno ogroženih otrok dosega kar 18 odstotkov, kar opozarja na precej resno stanje na tem področju. S primerjavo šol glede na bivalno okolje so rezultati pokazali še vedno obstoječe razlike med podeželjem in mestom, saj se najvišji delež gibalno ogroženih učencev pojavlja na podeželskih šolah in se bistveno razlikuje od mestnih šol, večjih razlik med primestjem in mestom pa ni zaznati.[A. Bevc]20112011-04-05 22:50:57Diplomsko delo18000UDK: 796(043.2)COBISS_ID: 18324232NUK URN: URN:SI:UM:DK:IXTTKJVYsl