<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MANIPULACIJA GLASOVNEGA ZAVEDANJA</dc:title><dc:creator>Slana,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ropič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>pisanje</dc:subject><dc:subject>glasovno zavedanje</dc:subject><dc:subject>fonemsko zavedanje</dc:subject><dc:subject>bralno razumevanje</dc:subject><dc:description>Razvoj jezikovne zmožnosti otroka se začne že takoj po rojstvu. Vendar je za oblikovanje povezanega govora in jezikovne strukture potreben razvoj glasovnega sistema, ki vključuje razvoj zaznave glasov (glasovno zavedanje) in proces izgovora posameznih besed. Pomembno je poudariti, da otrok razvija sposobnosti za učenje branja in pisanja še preden stopi v šolo. Branje in pisanje sta kompleksni  in zahtevni dejavnosti. Pri branju mora otrok videti črko in jo pretvoriti v glas, pri pisanju pa obratno  slišati mora glas in ga pretvoriti v črko. Zato so za začetno branje in pisanje v prvi vrsti odgovorne sposobnosti zaznavanja, tako vidnega kot glasovnega. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih (besedah, povedih). Ta sposobnost ima odločilno vlogo v procesu začetnega opismenjevanja. Najvišja stopnja glasovnega zavedanja je fonemsko zavedanje. Gre za razumevanje, da so besede sestavljene iz posameznih glasov, fonemov in za zmožnost manipuliranja s temi glasovi (členjene, spajanje in manipuliranje z glasovi z namenom sestaviti novo smiselno besedo). Glasovno zavedanje je tudi dober napovedovalec uspešnosti branja in razumevanja pri branju. 

S preizkusi znanja smo z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali v kakšni meri je pri otrocih tretjega razreda razvita najvišja stopnja glasovnega zavedanja (fonemsko zavedanje), kako je pri učencih razvito bralno razumevanje in kakšen je napredek učencev v petih mesecih. Oba preverjanja, z razmahom petih mesecev, sta bila izvedena z istim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o konkretnem in realnem napredku učencev.</dc:description><dc:publisher>[T. Slana]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-04-21 23:30:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18163</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 82(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18339336</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:G4YQ450K</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
