<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POSLUŠANJE KLASIČNE GLASBE V VRTCU</dc:title><dc:creator>Božič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Denac,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>poslušanje glasbe</dc:subject><dc:subject>klasična glasba</dc:subject><dc:subject>klasicizem.</dc:subject><dc:description>POVZETEK 

V diplomskem delu z naslovom Poslušanje klasične glasbe v vrtcu smo želeli ugotoviti zastopanost klasične glasbe v predšolskem obdobju.

V teoretičnem delu je predstavljeno poslušanje glasbe na splošno, načrtovanje glasbenih dejavnosti, poslušanje vokalne in instrumentalne glasbe, priprava otrok na poslušanje, sledi predstavitev obdobja klasicizma in nekaj skladateljev iz tega obdobja.

V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali, kar je razveseljivo. Ugotovili smo tudi, da je najbolj zastopana otroška glasba. V empiričnem delu so izpostavljeni tudi najbolj predvajani skladatelji in njihova glasbena dela. Pomembno je, da se zavedamo tako pozitivnih kot negativnih učinkov različnih zvrsti in različnih glasbenih del. Tako kot ima klasična glasba na otroke pomirjajoč učinek, lahko ima katera druga zvrst glasbe agresiven učinek. Klasika spodbuja domišljijo, ustvarjanje, razvija estetski čut ipd.</dc:description><dc:publisher>[Š. Božič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-09 11:27:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18386</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 78(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18371848</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IHWGMEZA</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
