<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>UPORABA KONCEPTA MEHKE LOGIKE PRI PROCESU VREDNOTENJA DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU</dc:title><dc:creator>Črešnik,	Ino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rosi,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragan,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nabava</dc:subject><dc:subject>dobavitelji</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>mehka logika</dc:subject><dc:description>Vrednotenje dobaviteljev je zapleten proces, ki vpliva na ekonomičnost nabavnega procesa kot celote, ter prispeva k doseganju konkurenčnosti in uspešnosti poslovanja organizacije. V osnovi se lahko vrednotenje dobaviteljev nanaša na izbor novih oziroma kontrolo obstoječih dobaviteljev. Slednje zagotavlja konstantno kakovost dobaviteljev v daljšem časovnem obdobju ter omogoča razvoj poslovnih odnosov na strateškem nivoju. Standardni pristopi k vrednotenju dobaviteljev temeljijo na uporabi metod, ki jih splošno delimo na subjektivne oziroma objektivne. Nemalokrat so subjektivne metode opredeljene kot neformalna oblika vrednotenja dobaviteljev, kot posledica težnje po kvantificiranju informacij, ki sodelujejo pri procesu odločanja. Osnovna značilnost teh metod je ločeno obravnavanje dobaviteljev glede na kvalitativne oziroma kvantitativne kriterije vrednotenja. V določenih primerih je takšen pristop lahko sicer ustrezen, vendar pa je vrednotenje dobaviteljev kompleksen proces, pri katerem je potrebno upoštevati vse relevantne dejavnike. Enakovredno integracijo kriterijev v procesu vrednotenja dobaviteljev, omogoča koncept mehke logike, ki ga je leta 1965 predstavil Lotfi A. Zadeh.      </dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-13 10:59:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>18499</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:6NWTQV3E</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
