<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIMERJAVA OBDAVČENJA DOHODKOV PREBIVALSTVA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI S POUDARKOM NA DOHODKU IZ ZAPOSLITVE</dc:title><dc:creator>Knežar,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zbašnik,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:subject>davčni zavezanec</dc:subject><dc:subject>viri dohodnine</dc:subject><dc:subject>davčne stopnje</dc:subject><dc:subject>akontacija dohodnine</dc:subject><dc:subject>davčne olajšave</dc:subject><dc:subject>sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja</dc:subject><dc:subject>Zakon o dohodnini in njegove spremembe.</dc:subject><dc:description>Skozi vsebino diplomske naloge spoznavamo, kaj dejansko je dohodnina in kako pomemben je sistem, ki je nekako primerljiv s tujimi državami, in sama možnost obdavčenja mednarodnega dohodka. Vsi moramo namreč pravično plačevati dohodnino in s tem pomagati polniti državno blagajno, če se smem tako izraziti.

Z ukinitvijo meje in prostim pretokom delovne sile pride do izraza konvencija v izogib dvojnega obdavčenja, kajti če državi ne bi imeli tega sporazuma, bi moral zavezanec upoštevati zakonodajo obeh držav, ki pa sta različni. Tako pa na podlagi bilateralne pogodbe med državama določijo, kako se določena oseba obravnava. Te pogodbe se sklepajo predvsem z namenom odpravljanja mednarodne dvojne obdavčitve in preprečevanja davčnih utaj.

Skozi diplomsko nalogo spoznavamo, da je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb, ter da jo ureja Zakon o dohodnini, po letu 2007 ZDoh-2, predhodno pa ZDoh-1. Kot je iz tega razvidno, je bil naš davčni sistem že deležen nekaj sprememb, in glede na to, da je naša država še dokaj mlada, jih lahko pričakujemo še nekaj.

Davčna reforma v letu 2007 je prinesla, poleg zmanjšanja števila davčnih razredov na tri razrede, še eno pozitivno spremembo. S to spremembo so postali »prijaznejši« za zavezanca. Zavezancem ni več potrebno vlagati dohodninske napovedi, ampak nam davčni organ sam posreduje informativni izračun, ki ga le pregledamo in javimo morebitne nepravilnosti.

S spremembami se Slovenija želi približati davčnemu sistemu drugih držav EU in pri tem je upoštevano dejstvo, da je vsaka država drugačna in da poenotenega sistema ni mogoče doseči. Vendar pa menim, da, ne glede na to, kakšna bo naslednja reforma, nikoli ne bodo zadovoljni vsi, saj se zavezanci ne zavedamo, zakaj plačujemo dohodnino. Naj zaključim z mislijo Franklina Roosevelta, ki pravi: »davki so ne nazadnje dolg, ki ga plačujemo za privilegij, da smo del organizirane družbe«.</dc:description><dc:publisher>[T. Knežar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-19 21:03:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18631</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336.22</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10726940</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XXVGY13L</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
