<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAVNATELJEVO SPREMLJANJE IN USMERJANJE UČITELJEVEGA DELA</dc:title><dc:creator>Tement,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšunder,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodenje za kakovost</dc:subject><dc:subject>kakovostna šola</dc:subject><dc:subject>kakovostno učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>ravnatelj</dc:subject><dc:subject>hospitacije</dc:subject><dc:subject>spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela</dc:subject><dc:description>Velikega pomena je, da šole učencem nudijo kakovostno izobrazbo in da zaposlujejo ljudi, ki svoje poučevanje nenehno izboljšujejo in ga prilagajajo razmeram v bližnjem okolju in po svetu. Kakovostna izobrazba namreč omogoča učencem, da se razvijejo v odgovorne in samozavestne osebe, ki znajo preživeti v informacijski dobi, katero zaznamuje hitro povečevanje števila informacij. V praksi pa smo še vedno velikokrat priča individualizmu v šolah, zavračanju novih idej in medsebojnega sodelovanja. Ravnatelji, katerih glavna naloga bi morala biti skrb za kakovostno šolo, saj je to vendar glavni namen te organizacije, so zasipani s kupi administrativnih obvez in izgubljajo stik s tem, kar je v šoli zares pomembno. Zato sem v teoretičnem delu diplomskega dela predstavila pomembnost in pravilen način izvajanja spremljave učiteljevega dela. Predvsem sem se osredotočila na neposredno opazovanje učnega procesa (hospitacije), ki ima veliko neizkoriščenega potenciala v slovenskih šolah. S pravilnim, pogostejšim in doslednejšim izvajanjem, bi lahko nepredstavljivo izboljšali kakovost učenja in poučevanja. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da se v slovenskih šolah hospitacije izvajajo največkrat dvakrat letno in pri učiteljih še vedno pogosto vzbujajo negativne občutke. Da bi spremenili ta negativen odnos, bi morali o koristnosti hospitacij seznaniti že bodoče učitelje, pa tudi spremeniti zakonodajo, ki tako ohlapno določa spremljavo učiteljevega dela. Iz slovenskih šol bi morali pregnati individualizem, zaprtost posameznih oddelkov in strah pred kritiko. Učitelje bi morali motivirati k izboljševanju svojega dela in spodbujati medsebojno sodelovanje ter izmenjavo mnenj na šolah in tudi med šolami. S pozitivnim pristopom k hospitacijam lahko dosežemo večje zadovoljstvo pri učiteljih, večjo kakovost poučevanja in bolj kakovostno šolo. Zakaj se potem še kar upiramo?</dc:description><dc:publisher>[N. Tement]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-05-24 17:30:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18674</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18538248</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:NNPKPYVS</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
