<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZVOJ SISTEMSKEGA MIŠLJENJA NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA</dc:title><dc:creator>Ozis - Oprešnik,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grubelnik,	Vladimir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marhl,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kompleksni sistemi</dc:subject><dc:subject>sistemsko mišljenje</dc:subject><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>dinamika sistemov</dc:subject><dc:subject>eksperimenti</dc:subject><dc:subject>razvoj strukture sistema.</dc:subject><dc:description>Pri proučevanju sistemov v naravi in družbi imamo običajno opravka s kompleksnimi sistemi, ki zahtevajo skrbno obravnavo z vidika poznavanja teorije sistemov. Gre za proučevanja odnosov med posameznimi količinami tako z vidika matematičnega zapisa kot primerjave rezultatov matematičnega modela z rezultati eksperimenta. Pri tem je pomembno, da matematično modeliranje kot uspešno znanstvenoraziskovalno metodo prenesemo na področje izobraževanja. Na razredni stopnji izobraževanja to počnemo na kvalitativni ravni v smislu razvoja sistemskega mišljenja. Na osnovi tega so v diplomskem delu zbrani primeri obravnave kompleksnih sistemov. Primeri so razdelani po posameznih korakih v smislu postopne obravnave kompleksnih sistemov in so s tem v pomoč učitelju pri izvajanju pouka. Prikazana je kompleksnost sistemov, ločevanje sistemov od okolice, dinamika sistemov in celoten razvoj strukture sistemov. Poudarek je na vizualizaciji strukture in dinamike sistemov s tako imenovanimi »vzročno-posledičnimi diagrami«, ki v kvalitativnem smislu nakazujejo odnose med posameznimi členi znotraj sistema. Poudarjen je tudi pomen eksperimenta z vidika primerjave rezultatov modelnih napovedi z rezultati eksperimenta, kar v smislu ujemanja modelnih napovedi z eksperimentom vodi v razvoj strukture sistemov. Z zbranimi primeri smo pokazali, da lahko že na razredni stopnji izobraževanja obravnavamo kompleksnejše sisteme celovito. S tem postane obravnava sistemov realnejša, kar omogoča bistveno boljšo primerjavo z rezultati eksperimenta in učenca navaja na opazovanje realnih procesov v okolju.</dc:description><dc:publisher>[N.O. Oprešnik]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-01 08:49:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>18785</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 53(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18447624</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:G5ZKRNDP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
