<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Besedotvorne značilnosti strokovnega besedila s področja zoologije (na primeru monografije Živalstvo Slovenije)</dc:title><dc:creator>Sambt,	Silvija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stramljič-Breznik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strokovni jezik</dc:subject><dc:subject>terminologija</dc:subject><dc:subject>besedotvorje</dc:subject><dc:subject>didaktično poljudnoznanstveno besedilo</dc:subject><dc:subject>zoološka terminologija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavi pregled pojmovanja in poimenovanja pojma strokovni jezik in različne pristope k funkcijskozvrstni delitvi besedil, s poudarkom na strukturalističnem pristopu razvrstitve strokovnih besedil v slovenskem in hrvaškem jeziku. V okviru jezikovnosistemskih značilnosti posameznih podzvrsti strokovnega jezika je posebej opozorjeno na leksikalne posebnosti strokovnih besedil, predvsem na lastnosti terminološke leksike.

Na podlagi teoretičnih izhodišč o jezikovnosistemskih značilnostih podzvrsti strokovnega jezika, zlasti leksikalnih značilnosti strokovnih besedil, so bile oblikovane predpostavke o besedotvorni strukturi terminološke in neterminološke leksike, ki je odvisna od specifike strokovnega področja in od zvrstnosti konkretnega obravnavanega besedila.

Analiza zbranega gradiva, ki je bilo izpisano iz didaktičnega tipa poljudnoznanstvenega besedila s področja zoologije, je pokazala, da:
–	na besedotvorno strukturo terminološke leksike poleg terminoloških načel vplivata ustaljenost stroke, ki določa prevladujoče tipe tvorjenk, in predmet proučevanja, ki določa besedotvornopomensko sktrukturo terminov;
–	je mogoče govoriti vsaj o dveh tipih terminologij: (1) terminologije, ki so ustaljene in zaprte v ozek krog uporabnikov (npr. zoologija), zato zanje še zmeraj velja jasna pomenska definiranost in minimalna spremenljivost, kar pomeni jezikovno konservativnost; (2) novejše terminologije, ki so zaradi popularizacije določenih znanosti (npr. računalništvo) odprte za širok krog uporabnikov, zato zanje velja načelo jezikovne inovativnosti;
–	je pa poleg zahtev strokovnega stila pisanja predvsem vrsta znanosti tista, ki določa izbiro prevladujočega slogovnega postopka in narekuje tudi strukturo neterminološke leksike (nominalizacija, pasivizacija, abstrakcija).</dc:description><dc:publisher>[S. Sambt]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-14 11:49:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>18980</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'373.611:59(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18482696</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:3MUZZETM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
