<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ODNOS MED SMUČARJI IN NJIHOVIMI STARŠI NA KOROŠKEM</dc:title><dc:creator>Delalut,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smučanje</dc:subject><dc:subject>smučarji</dc:subject><dc:subject>smučarke</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>odnos.</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil ugotoviti medsebojne odnose smučarjev in smučark s svojimi starši. Skozi nalogo so bili predstavljeni nekateri zelo pomembni faktorji, ki močno vplivajo na medsebojne odnose. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako smučarke in smučarji dojemajo, da jih starši podpirajo, in kako starši dojemajo, da oni podpirajo svoje otroke v športu. Zanimalo nas je, kakšen je njihov medsebojni odnos in kakšnega bi si želeli imeti.

Uporabljen je bil anketni vprašalnik o medsebojnih odnosih športnikov in staršev v športu SIRQ-A(AP) (Sport Interpersonal Relationships Questionnaire, Athlete on the Athlete-Parents realtionship).

Podatke sem zbral s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil anonimen. Za obdelavo sem uporabil deskriptivno statistiko. Izračunane so bile frekvence, aritmetične sredine in standardni odklon. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Analiza razlik je bila uporabljena s pomočjo enosmerne analize variance in T-testa. Razlike so se upoštevale kot statistično pomembne pri 10-odstotni napaki.

V vzorec sem zajel 40 smučark in smučarjev iz koroške regije in njihove starše. Največ otrok v raziskavi je prihajalo iz matičnega kluba SK Črna Tab Mežica, nekaj pa iz sosednjih klubov Fužinar, Vuzenica in Slovenj Gradec. Raziskava je zajela otroke, ki tekmujejo v kategorijah mlajših in starejših pionirjev. Starost smučarjev pa je bila med 11 in 15 let.

Na podlagi dobljenih podatkov smo prišli do spoznanja, da je do statistično značilnih razlik v odnosu med otroki in straši ter staršev med seboj prišlo pri naslednjih spremenljivkah: »sovražnost«, »potrebuje podporo« in »odprt odnos«.

Pri ugotovitvah lahko trdimo, da med mlajšimi in starejšimi smučarji ne prihaja do bistvenih razlik v dojemanju odnosov z materjo in očetom. Tako mlajši kot tudi starejši smučarji imajo s starši korektne in odprte odnose. V največ primerih potrebujejo večjo mero podpore za razvijanje svoje športne poti. Predvsem matere otrok na smučanje gledajo s precej negativnim prizvokom (»sovražnost«), ker so mnenja, da je ta šport za njihove otroke prezahteven in je vanj potrebno vložiti veliko mero truda, odrekanja ter volje.</dc:description><dc:publisher>[B. Delalut]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-06-26 20:51:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19188</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18542088</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:AQXYMC9H</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
