<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POSLEDICE STRESA IN NAČIN PREMAGOVANJA TEGA ZA ZAPOSLENE V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Toplak,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>stresorji</dc:subject><dc:subject>posledice stresa</dc:subject><dc:subject>premagovanje stresa</dc:subject><dc:description>Stres je danes pogosto uporabljen pojem, hkrati pa zanj obstaja mnogo opredelitev. Določena količina stresa je potrebna za motivacijo, stres pa je lahko zaradi različnih stresorjev tudi zdravju škodljiv in nevaren. 

Dejavniki v delovnem okolju, ki povzročajo stres, so vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju, negotovost vloge, prevelika ali premajhna odgovornost, odgovornost za druge zaposlene, organizacijski dejavniki, nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu ter delovne razmere. Dejavniki zunaj delovnega okolja so stresni življenjski dogodki in napori vsakdanjega življenja. 

Posledice stresa so lahko številčne in raznolike, zato lahko govorimo o posledicah stresa za družbo, organizacijo in posameznika. Na ravni družbe se stres občuti kot povečana odsotnost z dela, izguba proizvodnje, zmanjšana produktivnost, nezgode na delovnem mestu, upad ustvarjalnosti in pomanjkanje svežih idej. V organizacijah stres povzroča visoko raven absentizma, visoko fluktuacijo zaposlenih in večje število delovnih nesreč, hkrati pa se zmanjša stopnja produktivnosti, pojavijo se slabši medsebojni odnosi. Na individualni ravni gre za individualno izgubo dohodka in stroške zdravljenja.

Posameznikom so na voljo različne tehnike, ki se lahko uporabljajo za premagovanje stresa: fizične aktivnosti, meditacija, joga, zdravstvena hipnoza, avtogeni trening ter druge. V organizacijah lahko zaposlenim pomagajo premagovati stres s: programi za usposabljanje zaposlenih, kako obvladati stres, programi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter programi za pomoč zaposlenim. 

Raziskovalni podatki Eurostata kažejo, da tretjina delavcev nima nadzora nad svojim delom.      </dc:description><dc:publisher>[M. Toplak]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-07-05 17:51:42</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>19337</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.4</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10810908</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UJCECM8I</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
