<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VPLIV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA NA UČINKOVITOST KOMUNICIRANJA</dc:title><dc:creator>Breznik,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>NLP in aksiomi NLP</dc:subject><dc:subject>delovanje možganov</dc:subject><dc:subject>zaznavanje</dc:subject><dc:subject>koncepti in metode po modelu NLP</dc:subject><dc:subject>tehnike NLP</dc:subject><dc:subject>učinkovito komuniciranje s pomočjo NLP</dc:subject><dc:description>V prvem poglavju začnemo z opisom in razlago pojma nevrolingvistično programiranje, krajše NLP. 

V začetku predstavimo sledeče predpostavke ali aksiome NLP, in sicer: Vsak človek se v življenju ravna po svojem notranjem zemljevidu. Najboljši zemljevid kaže kar največ poti. Za vsako vedenje je nekje skrit pozitiven razlog. Vsaka izkušnja ima svojo strukturo. Za vsak problem obstaja rešitev. Vsak človek premore vso moč, ki jo potrebuje. Telo in duh sta del enotnega sistema. Komunikacija dobi svoj končni pomen z rezultatom. Ni porazov, ampak so samo odzivi (povratna sporočila). Če kaj ne deluje, poskusi nekaj drugega.

V prvem poglavju opišemo tudi nastanek NLP v začetku sedemdesetih let, ko je študent informatike in psihologije Richard Bandler spoznal jezikoslovca Johna Grinderja in sta skupaj identificirala vzorce, ki jih uporabljajo izjemni terapevti in jih zapisala. 

V drugem poglavju govorimo o delovanju možganov in zaznavanju po modelu NLP. Za levo polovico možganov je značilno, da je razumsko analitična in se ji predpisuje lastnosti, kot so na primer: razumsko, deduktivno, konvergentno, abstraktno, analitično, objektivno itd. V desni možganski polovici pa so procesi mišljenja bolj naključni in se skladajo z neverbalnim izražanjem. Obe polovici sta enako pomembni in ljudje, ki imajo enakomerno razviti obe polovici, nimajo problemov z učenjem, saj je vseeno kako jim je informacija podana. 

V tretjem poglavju govorimo o konceptih in metodah po modelu NLP, med katere spada tudi členjenje. Pojem je v 50-ih letih predstavil psiholog George Miller, ki je preučeval delovanje človekovega kratkotrajnega spomina. Ugotovil je, da večina ljudi lahko zavestno registrira (7 ± 2) sedem plus/minus dva dela neke informacije. Iz teh ugotovitev sledi, da mora biti informacija, ki jo posredujemo, predstavljena v manj elementih, da bo razumljiva. Če neko informacijo sestavlja več kot devet enakovrednih elementov, si lahko pomagamo z združevanjem sorodnih si elementov v podskupine. 

Sledita metamodel in Miltonov model jezika, ki sta si ravno nasprotna. Pri prvem gre za členjenje navzdol (podrobnosti, razlikovanje, čutno specifično, mali členi…) pri drugem pa za členjenje navzgor (velika slika, ideje, zamisli, posplošitve, umeščanje, abstraktnost) in v stran (metafore, analogije).

V četrtem poglavju spoznamo tehnike NLP. Če želimo preseči obstoječe programe in vzorce, ki se odvijajo v naši podzavesti, jih je potrebno na novo zapisati in s tem prekriti stare vzorce. Podzavest najlažje preprogramiramo tako, da načrtno vnašamo vanjo določene misli, čustva, ki jih nato podzavest osvoji. Ena od možnosti so sugestije, pomembno pa je, da smo brezpogojno prepričani v tisto, kar govorimo.

Prva opisana tehnika je sidranje. Sidranje lahko na nek način razumemo kot pogojni refleks, ki ga je s svojim eksperimentom ponazoril in javnosti predstavil ruski zdravnik in fiziolog Ivan Pavlov. 
Druga opisana tehnika je SWISH. S to tehniko lahko spremenimo oziroma nadomestimo določeno obnašanje z novim, primernejšim. Učinkovita je pri odpravi navad in za vgraditev novih, učinkovitejših vzorcev vedenja. Pri standardnem SWISH-u uporabljamo podmodalnosti (velikost, svetlost, disociacija, asociacija,..).

Tretja opisana tehnika je preokvirjanje. To tehniko uporabimo, ko si želimo prenehati z nekim obnašanjem (vedenjem), a nam z zavednim delovanjem to ne uspe, ali pa, ko nas nekaj blokira in nam ne gre od rok neka aktivnost, ki si jo želimo opraviti. V obeh primerih lahko zaključimo, da gre za vedenje, ki ima podporo v našem nezavednem in ga zato ne moremo spremeniti preprosto na zavednem nivoju. To vedenje nas vodi k nečemu, kar nam je pomembno in čemur se ne želimo odreči. Tega dobrega namena in koristi, ki smo je od tega deležni, se ne zavedamo. Pri tej tehniki poznamo: preokvirjanje okoliščin in preokvirjanje vsebine. 

Četra tehnika je Diltsova piramida. Nevrolingvistični nivoji so logični nivoji Diltsove piramide. Ti omogočajo, da se učimo na vseh ravne</dc:description><dc:publisher>[S. Breznik]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-07-05 18:57:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>19338</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.93/.94</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10771228</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GVXH3YW3</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
