<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MERJENJE KONCENTRACIJE RADONA V STANOVANJSKIH HIŠAH V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Žvokelj,	Jani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hanžič,	Lucija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vaupotič,	Janja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>radon</dc:subject><dc:subject>meritve koncentracije</dc:subject><dc:subject>stanovanjske stavbe</dc:subject><dc:description>        Radon je radioaktiven žlahten plin, ki nastaja v zemeljski skorji in materialih, ki vsebujejo radij. Najpomembnejši radonov izotop je 222Rn, ki razpada v radonove kratkožive razpadne produkte. Ti se pri dihanju odlagajo na stenah dihalnih poti ter z obsevanjem poškodujejo bližnje tkivo, kar lahko vodi do pojava raka na pljučih. V uvodu diplomskega dela so opisane fizikalno-kemijske lastnosti radona, njegov transport skozi zemljino in vstop v zgradbe ter njegov vpliv na zdravje ljudi. V nadaljevanju so podane raziskave in meritve, ki so bile izvedene v Sloveniji, podani so geološki podatki in prikazana področja, kjer lahko pričakujemo povišane koncentracije radona. Drugi del diplomskega dela opisuje meritve koncentracije radona v stanovanjskih stavbah in opremo, ki je zato potrebna. Meritve so potekale v zimskem času na štirih geološko raznolikih lokacijah, in sicer v Brežicah, Novem mestu, Ljubljani in Kranju. Meritve radona sem izvedel z aktivno metodo za merjenje trenutne koncentracije radona v zraku. Pri tem sem uporabil alfa scintilacijske celice, ki so jih izdelali na Institutu "Jožef Stefan". Koncentracije radona v vzorcih sem nato izmeril na prenosnem merilniku radona PRM 145. Pridobljene rezultate sem analiziral in jih primerjal z rezultati iz predhodne meritve. Nato sem na litološko karto Slovenije vrisal točke, kjer se nahajajo stavbe in tako določil tip podlage. Sočasno z odvzemom vzorcev sem opravil tudi ogled objekta in skušal najti vzroke za povišane koncentracije radona. Rezultati meritev so pokazali, da so maksimalne koncentracije radona v opazovanih objektih v območju od 400 do 1200 Bq m-3. V študiji izvedeni leta 2003 so bile koncentracije v teh objektih v območju od 900 do 4000 Bq m-3, kar pomeni da sem izmeril ~ 60 % nižje koncentracije.      </dc:description><dc:publisher>[J. Žvokelj]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-07-05 23:01:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19339</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 546.296:69.01(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15250966</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OKDU8SHB</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
