<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA STANJA NA PODROČJU UPRAVLJANJA S PRAVICAMI INDUSTRIJSKE LASTNINE NA UNIVERZI V MARIBORU IN PRIMERJAVA Z NEKATERIMI INOVACIJSKO NAJRAZVITEJŠIMI AKADEMSKIMI OKOLJI</dc:title><dc:creator>Draganović,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ženko,	Zdenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalnost</dc:subject><dc:subject>inovativnost</dc:subject><dc:subject>inoviranje</dc:subject><dc:subject>industrijska lastnina</dc:subject><dc:subject>Zakon Bayh-Dole</dc:subject><dc:subject>Univerza Stanford</dc:subject><dc:subject>MIT</dc:subject><dc:subject>privilegij profesorjev</dc:subject><dc:subject>tretja misija</dc:subject><dc:subject>Univerza v Mariboru</dc:subject><dc:description>Pri pisanju diplomske naloge smo ugotovili, kako pomembne so raziskave in razvoj na univerzi in kakšno gospodarsko korist je možno pridobiti s prenosom industrijske lastnine. Ugotovili smo tudi, da je potrebna boljša osveščenost, razumevanje in spoštovanje industrijske lastnine in da lahko s poučevanjem študentov o podjetniškem vedenju in spretnostih veliko prispevamo k oblikovanju podjetniško naravnane družbe. 

Prenos tehnologij iz univerze v gospodarstvo je velik posel v Združenih državah Amerike. V nasprotju z ameriškim sistemom se univerzitetno patentiranje v Evropi zdi omejen pojav. Pri raziskovanju področja prenosa industrijske lastnine so določene analize pokazale, da pisarne za prenos tehnologij v Evropi ne sklepajo manjšega števila licenčnih pogodb kot pisarne v ZDA. Vendar pa ustvarijo precej manj prihodkov od licenčnin. Pisarne v ZDA naj bi imele zaposlene ljudi, ki so bolj izkušeni na področju komercializacije izumov in so bolj fleksibilni pri upravljanju s proračunskimi srdstvi pisarn za prenos tehnologij. 

Na Univerzi v Mariboru prenos znanja in tehnologij v gospodarsko prakso še ni na zadovoljivem nivoju. Vendar obstajajo mehanizmi inovacijskega okolja na Univerzi v Mariboru, ki predstavljajo dobre temelje za razvoj na tem področju v prihodnosti. Najpomembneje je, da univerza še naprej vzpostavlja aktivno in motivacijsko okolje, ki bo študente, profesorje, raziskovalce in podjetja spodbujalo k razmisleku in akciji na področju prenosa znanja in tehnologij.      </dc:description><dc:publisher>[A. Draganovič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2011-07-09 09:54:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>19374</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 001.89</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10760988</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UPYAILSR</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
