SODELOVALNA DOLŽNOST UPNIKA - PRIMERJAVA SLOVENSKE, MEDNARODNE IN BRITANSKE UREDITVEWeingerl, Petra (Avtor) Samec Berghaus, Nataša (Mentor) sodelovalna dolžnost upnikakršitev pogodbeobseg odškodninezmanjšanje odškodninerazumni ukrepiskrbnostpovrnitev stroškovSodelovalna dolžnost upnika (ang. duty to mitigate) je načelo, s katerim se limitira višina odškodnine, ki jo mora dolžnik povrniti upniku za povzročeno škodo. V skladu s tem načelom mora oškodovana stranka storiti razumne ukrepe, da bi se škoda zmanjšala, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine v višini izgube, ki bi se ji z razumnimi ukrepi lahko izognila. V praksi se pogosto zgodi, da oškodovana stranka ne stori ničesar, da bi preprečila povečanje že nastale škode, čeprav je v njeni moči, da bi lahko to storila z razumnimi ukrepi. Njena aktivnost je omejena na terjanje odškodnine, čim se da ugotoviti obseg nastale škode, ki je morda tudi zaradi njene pasivnosti večja kot bi bila, če bi ravnala v skladu s svojo sodelovalno dolžnostjo. Iz načela dobre vere izhaja, da za škodo, ki bi se ji oškodovana stranka lahko izognila, ni kompenzacije. Vendar pa sodelovalna dolžnost ne pomeni dolžnosti v pravem pomenu besede, ki bi narekovala sankcijo v primeru kršitve. Upnik lahko mirno ignorira svojo dolžnost, a v tem primeru ni upravičen do poplačila celotne škode, ki mu je nastala, če bi se lahko delu le-te izognil. Gre za pomemben element korekcije načela popolne odškodnine, kadar je v upnikovi sferi možnost zmanjšanja škode, pa ostane pasiven. Pri tem ni pomembno, če je bil upnik v izvrševanju sodelovalne dolžnosti uspešen, pomembno je, da je ravnal skrbno in uporabil vse razumne ukrepe. Kateri so ti ukrepi in kako daleč sega ta dolžnost je stvar presoje od primera do primera (ang. case-by-case analysis), pri čemer je v veliko pomoč sodna praksa. Ureditev sodelovalne dolžnosti upnika je v slovenski, mednarodni in britanski ureditvi zelo podobna. V poštev pride le pri eni vrsti civilnih sankcij, pri odškodnini. Razlike so predvsem v bolj ali manj natančnih dikcijah, na primer glede obsega zmanjšanja odškodnine. Razlike so tudi glede povrnitve stroškov, nastalih s storitvijo razumnih ukrepov in glede možnosti sporazumne izključitve te dolžnosti. Teorija in praksa zavzemata različna stališča glede vprašanja, ali je potrebno storiti razumne ukrepe za zmanjšanje škode, če še ni prišlo do kršitve pogodbe, možne rešitve pa se razlikujejo tudi glede na ureditev.[P. Weingerl]20112011-07-21 18:38:36Diplomsko delo19495UDK: 34(043.2)COBISS_ID: 4246571NUK URN: URN:SI:UM:DK:LZ4VRUPTsl